Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Nikolaj Vasiljevič Kretov

Index Nikolaj Vasiljevič Kretov

Nikolaj Vasiljevič Kretov (Николай Васильевич Кретов), ruski general, * 1773, † 1839.

Kazalo

  1. 24 odnosi: General, Generalmajor, Generalporočnik, Major, Napoleon Bonaparte, Napoleonov pohod na Rusijo, Napoleonske vojne, Polkovnik, Praporščak, Preobraženski polk, Pribočnik, Red rdečega orla, Red svete Ane, Red svetega Aleksandra Nevskega, Red svetega Vladimirja, Rusi, Ruski imperij, Rusko-švedska vojna (1788–1790), Senat Ruskega imperija, Seznam ruskih generalov, Vojaška galerija, Zimski dvorec, Zimski dvorec, 1773, 1839.

General

Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in General

Generalmajor

Generalmajor je vojaški čin v uporabi v številnih oboroženih silah, ki se je razvil iz starejšega čina Sergeant Major General.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Generalmajor

Generalporočnik

Generalporočnik je generalski vojaški čin, ki ne obstaja v Slovenski vojski.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Generalporočnik

Major

Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Major

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Napoleon Bonaparte

Napoleonov pohod na Rusijo

''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Napoleonov pohod na Rusijo

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Napoleonske vojne

Polkovnik

Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Polkovnik

Praporščak

Praporščak (staroslovansko prápor - zastava, sukno) je višji podčastniški čin v Slovenski vojski, po Nato standardu je uvrščen na raven OR8.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Praporščak

Preobraženski polk

Preobraženski polk (Преображенский полк) je bil sprva polk zabavne vojske, ki jo je leta 1683 ustanovil Aleksej I. Ruski.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Preobraženski polk

Pribočnik

SV ob obisku norveškega kraljevskega para v Sloveniji leta 2011. Za njima stopata njuna pribočnika. Pribočnik (s tujko adjutant, iz latinske besede adiutans) je vojaški poklic, ki označuje vojaško osebo nižjega čina, katerega glavna zadolžitev je pomagati nadrejenemu oz.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Pribočnik

Red rdečega orla

Zvezda reda rdečega orla Red rdečega orla (Roter Adlerorden) je bil drugi najvišji viteški red (za redom črnega orla) Kraljevine Prusije, ki ga je 12.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Red rdečega orla

Red svete Ane

Red svete Ane (rusko Орден Святой Анны, Orden Svjatoj Anni) je kot holsteinski vojvodski viteški red ustanovil Karel Friderik, vojvoda Holstein-Gottorpa, 14.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Red svete Ane

Red svetega Aleksandra Nevskega

Red svetega Aleksandra Nevskega (Орден Святого Александра Невского) je bil viteški red, ki ga je 21.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Red svetega Aleksandra Nevskega

Red svetega Vladimirja

Zvezda sv. Vladimirja, sodobna verzija Red svetega Vladimirja (Императорский орден Святого Равноапостольного князя Владимира) je bil viteški red Ruskega imperija, ki ga je ustanovila leta 1782 Katarina Velika v spomin na zasluge svetega Vladimirja.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Red svetega Vladimirja

Rusi

Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Rusi

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Ruski imperij

Rusko-švedska vojna (1788–1790)

Rusko-švedska vojna (tudi Ruska vojna Gustava III.; Švedska vojna Katarine II.) je bila vojna med Ruskim imperijem in Švedsko, ki je potekala med junijem 1788 in avgustom 1790.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Rusko-švedska vojna (1788–1790)

Senat Ruskega imperija

Senat Ruskega imperija (dobesedno: Vladajoči senat) je bil najvišji javni organ v Ruskem imperiju, ki je bil podrejen carju.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Senat Ruskega imperija

Seznam ruskih generalov

Seznam ruskih generalov.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Seznam ruskih generalov

Vojaška galerija, Zimski dvorec

''Vojaška galerija, Zimski dvorec''(Gregorij Černecov, 1827) Vojaška galerija je galerija (prostor in zbirka) portretov 332 generalov patriotske vojne leta 1812, ki se nahaja v Zimskem dvorcu v Sankt Peterburgu, Rusija.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Vojaška galerija, Zimski dvorec

Zimski dvorec

Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in Zimski dvorec

1773

1773 (MDCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in 1773

1839

1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Nikolaj Vasiljevič Kretov in 1839