Hitreje kot brskalnik!
26 odnosi: Državna univerza v Moskvi, Druga svetovna vojna, General, Generalpolkovnik, Hrbtenjača, Katinski pokol, Kirurgija, Kraljeva družba, Nevrokirurgija, Obkrajno živčevje, Osrednje živčevje, Penza, Pokopališče Novodeviči, Moskva, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Red Lenina, Rusi, Ruski imperij, Rusko-japonska vojna, Seznam pokopanih na pokopališču Novodeviči, Moskva, Seznam ruskih generalov, Sovjetska zveza, Voronež, Zimska vojna, 1876, 1946.
Državna univerza v Moskvi
Moskovska državna univerza (MSU; ruski: Московский государственный университет имени М. В. Ломоносова – Moskovskiy gosudarstvenn'y universitet imeni M. V. Lomonosova, pogosto skrajšano МГУ, MGU) je javna raziskovalna univerza v Moskvi, Rusija.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Državna univerza v Moskvi · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Druga svetovna vojna · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in General · Poglej več »
Generalpolkovnik
Generalpolkovnik je najvišji generalski čin: nekatere oborožene sile imajo še višji čin podmaršala/maršala/feldmaršala.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Generalpolkovnik · Poglej več »
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Hrbtenjača · Poglej več »
Katinski pokol
Množični grobovi v Katinskem gozdu Katinski pokol (tudi pokol v Katinskem gozdu, Katinski incident) je naziv za množično usmrtitev poljskih častnikov s strani Sovjetske zveze leta 1940.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Katinski pokol · Poglej več »
Kirurgija
Kirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operativnim zdravljenjem bolezni in poškodb.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Kirurgija · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Kraljeva družba · Poglej več »
Nevrokirurgija
trepanacije Nevrokirurgija je veja medicine, ki se ukvarja z operacijami živčevja, (velikih in malih možganov, možganskega debla, hrbtenjače, živcev).
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Nevrokirurgija · Poglej več »
Obkrajno živčevje
Predstavitev obkrajnega živčevja (avtor je Andreas Vesalius). Obkrajno, obodno ali periferno živčevje obsega del živčevja, ki se nahaja zunaj možganov in hrbtenjače.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Obkrajno živčevje · Poglej več »
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Osrednje živčevje · Poglej več »
Penza
Penza (Пе́нза) je največje in glavno mesto Penzenske oblasti v Rusiji.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Penza · Poglej več »
Pokopališče Novodeviči, Moskva
Pokopališče Novodevičje pozimi Pokopališče Novodevičje (Новоде́вичье кла́дбище) je najbolj znano pokopališče v Moskvi, ki se nahaja zraven kraja svetovne dediščine samostana Novodevičje, ki je tretja najbolj obiskana turistična znamenitost v mestu.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Pokopališče Novodeviči, Moskva · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Rdeča armada · Poglej več »
Red Lenina
Red Lenina Red Lenina je bil najvišje nacionalno odlikovanje Sovjetske zveze, ki je bilo ustanovljeno 6. aprila 1930 in poimenovano po Vladimirju Iljiču Uljanovem - Leninu.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Red Lenina · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Rusi · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko-japonska vojna
Rusko-japonska vojna je bil oboroženi spopad med Ruskim imperijem in Japonskim cesarstvom med letoma 1904 in 1905 zaradi nasprotujočih si imperialnih ambicij v Mandžuriji in Korejskem cesarstvu.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Rusko-japonska vojna · Poglej več »
Seznam pokopanih na pokopališču Novodeviči, Moskva
Seznam pokopanih na pokopališču Novodevičje, Moskva.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Seznam pokopanih na pokopališču Novodeviči, Moskva · Poglej več »
Seznam ruskih generalov
Seznam ruskih generalov.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Seznam ruskih generalov · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Sovjetska zveza · Poglej več »
Voronež
Voronež je mesto v Rusiji, upravno središče Voroneške oblasti.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Voronež · Poglej več »
Zimska vojna
Zimska vojna (tudi sovjetsko-finska vojna) je bila vojna med Sovjetsko zvezo in Finsko, ki se je začela 30. novembra 1939 z nenapovedanim sovjetskim napadom na finsko ozemlje.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in Zimska vojna · Poglej več »
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in 1876 · Poglej več »
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Nikolaj Nilovič Burdenko in 1946 · Poglej več »
