Kazalo
57 odnosi: Anastas Mikojan, Berlinski zid, Bitka za Stalingrad, Destalinizacija, Donbas, Doneck, Druga svetovna vojna, Dwight David Eisenhower, Erich Honecker, Georgij Malenkov, Hladna vojna, Josif Stalin, Josip Broz - Tito, Jugoslavija, Kapitalizem, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunizem, Kremelj, Kremeljska orožarna, Kuba, Kubanska raketna kriza, Kurska oblast, Lavrentij Pavlovič Berija, Leonid Brežnjev, Ljudska republika Kitajska, Mao Cetung, Melanholija, Miokardni infarkt, Moskva, Nemška demokratična republika, Nikolaj Aleksandrovič Bulganin, O kultu osebnosti in njegovih posledicah, Oktobrska revolucija, Operacija Barbarossa, Papež Janez XXIII., Politik, Prva svetovna vojna, Rdeča armada, Richard Nixon, Ruščina, Ruska državljanska vojna, Ruski imperij, Rusko carstvo, Smrt in pogreb Josifa Stalina, Sovjetska zveza, Ukrajina, Vatikan, Velika čistka, Velika depresivna motnja, Vladimir Lenin, ... Razširi indeks (7 več) »
- Boljševiki
- Generalni sekretarji Komunistične partije Sovjetske zveze
- Heroji Sovjetske zveze
- Heroji socialističnega dela
- Osebnosti hladne vojne
- Osebnosti leta revije Time
- Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
- Ruski ateisti
- Ruski komunisti
Anastas Mikojan
Anastas Hovhannesi (Ivanovič) Mikojan, armenski (sovjetski) politik, * 25. november 1895, Sanahin, Ruski imperij (danes Armenija), † 21. oktober 1978, Moskva, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Nikita Hruščov in Anastas Mikojan
Berlinski zid
Potek Berlinskega zidu Berlinski zid (uradno ime, v prevodu antifašistična zaščitna ovira), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.
Poglej Nikita Hruščov in Berlinski zid
Bitka za Stalingrad
Bitka za Stalingrad ali stalingrajska bitka je bila ena od bitk druge svetovne vojne.
Poglej Nikita Hruščov in Bitka za Stalingrad
Destalinizacija
Destalinizacijo je izvedel Nikita Hruščov. Destalinizacija je bila sestavljena iz vrste političnih reform v Sovjetski zvezi po smrti dolgoletnega predsednika Josifa Stalina leta 1953 in prihodu Nikite Hruščova na oblast istega leta.
Poglej Nikita Hruščov in Destalinizacija
Donbas
UkrajiniDonbas (Донба́с, Donbas,; Донба́сс, Donbass) je zgodovinska, kulturna in gospodarska regija na jugovzhodu Ukrajine.
Poglej Nikita Hruščov in Donbas
Doneck
Doneck (MFA:,, MFA) je mesto na vzhodu Ukrajine, glavno mesto istoimenske oblasti in istoimenskega rajona.
Poglej Nikita Hruščov in Doneck
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Nikita Hruščov in Druga svetovna vojna
Dwight David Eisenhower
Dwight David »Ike« Eisenhower, ameriški general in politik, * 14. oktober 1890, Denison, Teksas, † 28. marec 1969, Washington, D.C. General armade Eisenhower je najbolj znan kot 34.
Poglej Nikita Hruščov in Dwight David Eisenhower
Erich Honecker
Erich Honecker, nemški komunistični politik, * 25. avgust 1912, Neunkrichen, Nemško cesarstvo † 29. maj 1994, Santiago de Chile.
Poglej Nikita Hruščov in Erich Honecker
Georgij Malenkov
Georgij Maksimilijanovič Malenkov, sovjetsko-ruski politik, * 6. december 1901, Orenburg, Ruski imperij, † 14. januar 1988, Moskva, Ruska SSR, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Nikita Hruščov in Georgij Malenkov
Hladna vojna
Hladna vojna je oznaka za napeto politično stanje med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo z zavezniki obeh držav, Vzhodnim in Zahodnim blokom, ki se je začelo po koncu druge svetovne vojne.
Poglej Nikita Hruščov in Hladna vojna
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Nikita Hruščov in Josif Stalin
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Poglej Nikita Hruščov in Josip Broz - Tito
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Poglej Nikita Hruščov in Jugoslavija
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Nikita Hruščov in Kapitalizem
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Poglej Nikita Hruščov in Komunistična partija Sovjetske zveze
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Nikita Hruščov in Komunizem
Kremelj
19. stoletju Smolenskega kremlja leta 1912 Kremelj (a) je ruska beseda za fortifikacijo (lahko je tako trdnjava, citadela ali grad), ki leži znotraj zgodovinskih mest v Rusiji.
Poglej Nikita Hruščov in Kremelj
Kremeljska orožarna
Kremeljska orožarna, (rusko: Оружейная палата - Oružejnana palata, treba je razlikovati od Kremeljskega Arzenala) je eden najstarejših muzejev v Moskvi.
Poglej Nikita Hruščov in Kremeljska orožarna
Kuba
Kuba, uradno Republika Kuba, je država, ki leži na arhipelagu severnih Karibov med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Nikita Hruščov in Kuba
Kubanska raketna kriza
Kubanska kriza (tudi Karibska kriza) je bil politični spor med Sovjetsko zvezo in ZDA leta 1962.
Poglej Nikita Hruščov in Kubanska raketna kriza
Kurska oblast
Kurska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Nikita Hruščov in Kurska oblast
Lavrentij Pavlovič Berija
Lavrentij Pavlovič Berija (ლავრენტი პავლეს ძე ბერია, Lavrenti Pavles dze Beria, rusko Лавре́нтий Па́влович Бе́рия), sovjetski politik in vodja NKVD, * 29. marec 1899, Merheuli pri Suhumiju, Ruski imperij, † 23. december 1953, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Nikita Hruščov in Lavrentij Pavlovič Berija
Leonid Brežnjev
Leonid Iljič Brežnjev, sovjetski komunist, državnik in politik, * 19. december 1906, Kamensko, Ruski imperij (zdaj Kamjanske, Ukrajina), † 10. november 1982, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Nikita Hruščov in Leonid Brežnjev
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Nikita Hruščov in Ljudska republika Kitajska
Mao Cetung
Mao Cetung (/ˈmaʊ (d)zəˈdʊŋ/; poenostavljena kitajščina: 毛泽东; tradicionalna kitajščina: 毛澤東; pinjin: Máo Zédōng) tudi Mao Dzedong ter poznan kot voditelj Mao, kitajski politik, državnik in prvi voditelj LRK, * 26. december 1893, Šaošan, Hunan, dinastija Čing, † 9.
Poglej Nikita Hruščov in Mao Cetung
Melanholija
Albrecht Dürer, ''Melancholia I'' Melanholíja (grško: melancholía, dobesedno iz mélas - črn + kholé - žolč) je v splošnem stanje duševne potrtosti, malodušnosti oz.
Poglej Nikita Hruščov in Melanholija
Miokardni infarkt
Miokardni infarkt oz.
Poglej Nikita Hruščov in Miokardni infarkt
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Nikita Hruščov in Moskva
Nemška demokratična republika
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.
Poglej Nikita Hruščov in Nemška demokratična republika
Nikolaj Aleksandrovič Bulganin
Nikolaj Aleksandrovič Bulganin (rusko Никола́й Алекса́ндрович Булга́нин), sovjetski politik in maršal Sovjetske zveze, * 11. junij (30. maj, ruski koledar) 1895, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar 1975, Moskva, Sovjetska zveza.
Poglej Nikita Hruščov in Nikolaj Aleksandrovič Bulganin
O kultu osebnosti in njegovih posledicah
destalinizacije O kultu osebnosti in njegovih posledicah, bolj znan kot Tajni govor, je bilo poročilo sovjetskega voditelja Nikite Hruščova, prvega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, na 20.
Poglej Nikita Hruščov in O kultu osebnosti in njegovih posledicah
Oktobrska revolucija
Kremlju, Moskva, 1917 Oktobrska revolucija je razširjen naziv za vstajo v Petrogradu v noči iz 24.
Poglej Nikita Hruščov in Oktobrska revolucija
Operacija Barbarossa
Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.
Poglej Nikita Hruščov in Operacija Barbarossa
Papež Janez XXIII.
Janez XXIII., rojen kot Angelo Giuseppe Roncalli, papež Rimskokatoliške cerkve od 28. oktobra 1958 do smrti, * 25. november 1881, Sotto il Monte, Bergamo, Italija, † 3. junij 1963, Vatikan.
Poglej Nikita Hruščov in Papež Janez XXIII.
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Nikita Hruščov in Politik
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Nikita Hruščov in Prva svetovna vojna
Rdeča armada
Petrograd, 1921 Rdéča armáda (rusko Рабоче-крестьянская Красная армия (РККА), dobesedno Delavsko-kmečka rdeča armada; kratica RA oziroma RKKA) je bila vojska Sovjetske zveze od leta 1918 do 1946.
Poglej Nikita Hruščov in Rdeča armada
Richard Nixon
Richard Milhous Nixon, ameriški politik, * 9. januar 1913, Yorba Linda, Kalifornija, ZDA, † 22. april 1994, New York, ZDA.
Poglej Nikita Hruščov in Richard Nixon
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Nikita Hruščov in Ruščina
Ruska državljanska vojna
avstro-ogrske vojske aprila 1918 Ruska državljanska vojna je bila državljanska vojna, ki je potekala na področju Ruskega imperija oziroma novoustanovljene Ruske sovjetske federativne socialistične republike (RSFSR) med letoma 1918 in 1922 ter je bila neposredna posledica ruske revolucije.
Poglej Nikita Hruščov in Ruska državljanska vojna
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Nikita Hruščov in Ruski imperij
Rusko carstvo
Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.
Poglej Nikita Hruščov in Rusko carstvo
Smrt in pogreb Josifa Stalina
Stalinova pogrebna povorka na cesti Ohotni Rjad Josif Stalin, drugi vodja Sovjetske zveze, je umrl 5. marca 1953 v vasi Kuncevo blizu Moskve po možganski kapi. V njegovo čast je bil prirejen državni pogreb z razglašenim štiridnevnim narodnim žalovanjem.
Poglej Nikita Hruščov in Smrt in pogreb Josifa Stalina
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Nikita Hruščov in Sovjetska zveza
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Nikita Hruščov in Ukrajina
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Nikita Hruščov in Vatikan
Velika čistka
Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.
Poglej Nikita Hruščov in Velika čistka
Velika depresivna motnja
Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.
Poglej Nikita Hruščov in Velika depresivna motnja
Vladimir Lenin
Vladímir Iljíč Uljánov - Lénin (rusko Владимир Ильич Ульянов - Ленин), ruski revolucionar, vodja boljševikov, prvi voditelj Sovjetske zveze, utemeljitelj leninizma, * 22. april (julijanski koledar: 10. april) 1870, Simbirsk, Ruski imperij, † 21.
Poglej Nikita Hruščov in Vladimir Lenin
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Nikita Hruščov in Vzhodna Evropa
Walter Ulbricht
Walter Ulbricht (Ernst Paul Walter Ulbricht), nemški komunistični politik, * 30. junij 1893, Leipzig, Nemško cesarstvo, † 1. avgust 1973, Groß Dölln pri Templinu, Nemška demokratična republika.
Poglej Nikita Hruščov in Walter Ulbricht
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Nikita Hruščov in Združene države Amerike
11. september
11.
Poglej Nikita Hruščov in 11. september
17. april
17.
Poglej Nikita Hruščov in 17. april
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Nikita Hruščov in 1894
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Nikita Hruščov in 1971
Glej tudi
Boljševiki
Generalni sekretarji Komunistične partije Sovjetske zveze
Heroji Sovjetske zveze
Heroji socialističnega dela
Osebnosti hladne vojne
Osebnosti leta revije Time
Pokopani na pokopališču Novodeviči, Moskva
Ruski ateisti
Ruski komunisti
Prav tako znan kot Nikita Hruščev, Nikita Kruščev, Nikita Sergejevič Hruščov.