Kazalo
11 odnosi: Faza snovi, Franz Ernst Neumann, Heksaedrit, Kamacit, Kislina, Kovinski meteorit, Kristal, Meteorit, Nebesno telo, Widmanstättenov vzorec, 1848.
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Neumannova črta in Faza snovi
Franz Ernst Neumann
Franz Ernst Neumann, nemški fizik, mineralog in matematik, * 11. september 1798, † 23. maj 1895.
Poglej Neumannova črta in Franz Ernst Neumann
Heksaedrit
Neumannove črte na heksaedritu. Heksaedrit je vrsta kovinskega meteorita.
Poglej Neumannova črta in Heksaedrit
Kamacit
Kamacit je zlitina železa in niklja, ki se na Zemlji pojavlja samo v meteoritih.
Poglej Neumannova črta in Kamacit
Kislina
Dušikova kislina je brezbarvna tekočina, katero prosti dušikovi oksidi rjavo obarvajo Kislina (iz latinskega acidus/acēre – kisel) je kemijska spojina, katere vodne raztopine so kislega okusa, pordečijo moder lakmusov papir in z bazami in nekaterimi kovinami tvorijo soli.
Poglej Neumannova črta in Kislina
Kovinski meteorit
Kovinski meteorit Kovinski meteorit ali železov meteorit je meteorit, ki je v glavnem sestavljen iz zlitine železa in niklja.
Poglej Neumannova črta in Kovinski meteorit
Kristal
Kristal bizmuta Kristál je trdna snov, ki ima urejeno notranjo zgradbo.
Poglej Neumannova črta in Kristal
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Neumannova črta in Meteorit
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Neumannova črta in Nebesno telo
Widmanstättenov vzorec
Presek meteorita na katerem se vidi Widmanstättenov vzorec Namibije Widmanstätenov vzorec je struktura, ki jo vidimo na rezani, spolirani in jedkani površini kovinskih meteoritov, ki jih imenujemo oktaedriti.
Poglej Neumannova črta in Widmanstättenov vzorec
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Neumannova črta in 1848