Kazalo
22 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Amardi, Šah (vladar), Bitka pri Manzikertu, Bitka pri Termopilah, Bizantinsko cesarstvo, Darej I., Elam, Herodot, Hoplit, Ivan I. Cimisk, Kambiz II., Konkubinat, Medijsko cesarstvo, Mihael VII. Dukas, Napoleonske vojne, Relief (umetnost), Saki, Sasanidsko cesarstvo, Seldžuki, Teheran, Tiara.
- Pehotne enote
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Nesmrtniki in Ahemenidsko cesarstvo
Amardi
Karta Medijskega cesarstva okoli leta 600 pr. n. št. z vrisanin poselitvenim ozemljem Amardov Amardi ali Mardi (srednjeperzijsko Amui, grško ᾽Άμαρδοι ali Μάρδοι), bojevito medijsko pleme ali skupina plemen, ki je pred Arijanci živelo ob južni obali Kaspijskega jezera vključno s sedanjim mestom Amol v Iranu.
Poglej Nesmrtniki in Amardi
Šah (vladar)
Šah (shah, perzijsko شاه - kralj; iz besede khshatra) je bil perzijski vladarski naslov, ki so ga uporabljali v Perziji (danes Iran) in v Perzijskem kraljestvu.
Poglej Nesmrtniki in Šah (vladar)
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Poglej Nesmrtniki in Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Termopilah
Bitka pri Termopilah je prva bitka druge perzijske invazije v grško-perzijskih vojnah.
Poglej Nesmrtniki in Bitka pri Termopilah
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Nesmrtniki in Bizantinsko cesarstvo
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Nesmrtniki in Darej I.
Elam
Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.
Poglej Nesmrtniki in Elam
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Nesmrtniki in Herodot
Hoplit
Grški hoplit Hoplit je bil težko oborožen pešec v sestavi grške vojske v starem veku.
Poglej Nesmrtniki in Hoplit
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Poglej Nesmrtniki in Ivan I. Cimisk
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Nesmrtniki in Kambiz II.
Konkubinat
Konkubinat se največkrat (vendar ne vedno) nanaša na družbeno stanje ženske, ki je v zakonskem razmerju z moškim, čeprav z njim ni poročena, saj le ta ne more biti poročen z njo, pogosto zaradi razlike v socialnem statusu.
Poglej Nesmrtniki in Konkubinat
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Nesmrtniki in Medijsko cesarstvo
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Poglej Nesmrtniki in Mihael VII. Dukas
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Nesmrtniki in Napoleonske vojne
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Nesmrtniki in Relief (umetnost)
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej Nesmrtniki in Saki
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Nesmrtniki in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Nesmrtniki in Seldžuki
Teheran
Teheran (perzijsko: تهران Tehrān) je glavno mesto in največje mesto Irana ter administrativno središče Teheranske pokrajine.
Poglej Nesmrtniki in Teheran
Tiara
papeža Pija IX. Tiara ali trojna krona je nekdanje slovesno pokrivalo papežev v obliki treh kron, s simbolom zemeljske krogle in križem na vrhu, ki so jo nosili ob slovesnejših priložnostih.
Poglej Nesmrtniki in Tiara