Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Mircea I. Vlaški

Index Mircea I. Vlaški

Mircea I. ali Mircea Starejši (romunsko Mircea cel Bătrân, Starejši) je bil od leta 1418 do svoje smrti vlaški knez, * 1355, † 31. januar 1418.

Kazalo

  1. 34 odnosi: Črno morje, Bajazid I., Bitka na Rovinah, Bitka pri Ankari, Bitka pri Nikopolju, Curtea de Argeș, Dan I. Vlaški, Dobrudža, Donava, Drugo bolgarsko cesarstvo, Karpati, Križarske vojne, Kruševac, Ktitor, Litva, Musa Čelebi, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Poljska, Radu I. Vlaški, Radu III. Čedni, Romi, Romunščina, Sigismund Luksemburški, Timur Lenk, Vlaška, Vlad I. Uzurpator, Vlad II. Drakul, Vlad III. Drakula, Vzhodna pravoslavna cerkev, Zgodovina, 1355, 1418, 31. januar.

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Mircea I. Vlaški in Črno morje

Bajazid I.

Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.

Poglej Mircea I. Vlaški in Bajazid I.

Bitka na Rovinah

|combatant1.

Poglej Mircea I. Vlaški in Bitka na Rovinah

Bitka pri Ankari

Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.

Poglej Mircea I. Vlaški in Bitka pri Ankari

Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.

Poglej Mircea I. Vlaški in Bitka pri Nikopolju

Curtea de Argeș

Curtea de Argeș (izg. ˌkurte̯a de ˈard͡ʒeʃ) je mesto v Romuniji na desnem bregu reke Argeș, ki izvira v južnih Karpatih (pogorje Făgăraş), in ob železniški progi, ki povezuje Pitești in prelaz Turnu Roșu.

Poglej Mircea I. Vlaški in Curtea de Argeș

Dan I. Vlaški

Dan I. (romunsko Dan I) je bil sin Raduja I.,Czamańska, Ilona (1996).

Poglej Mircea I. Vlaški in Dan I. Vlaški

Dobrudža

Dobrudža je 23.000 km² velika pokrajina med spodnjim tokom reke Donave in Črnim morjem.

Poglej Mircea I. Vlaški in Dobrudža

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Mircea I. Vlaški in Donava

Drugo bolgarsko cesarstvo

Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.

Poglej Mircea I. Vlaški in Drugo bolgarsko cesarstvo

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Mircea I. Vlaški in Karpati

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Mircea I. Vlaški in Križarske vojne

Kruševac

Kruševac (izvirno Крушевац) je mesto v osrednji-južni Srbiji, ki je središče istoimenske občine in glavno mesto Rasinskega upravnega okraja ter sedež Kruševačke pravoslavne eparhije.

Poglej Mircea I. Vlaški in Kruševac

Ktitor

Kralj Мihajlo I. Vojislavlavljević, ktitorski portret v cerkvi sv. Mihaela v Stonu (okoli 1080) Ktitor (grško, lastnik, gospodar, iz starogrškega glagola, dobiti, imeti v lasti) je v vzhodnih pravoslavnih Cerkvah in Bizantinskem cesarstvu fizična oseba (duhovnik ali laik) ali pravna oseba (cerkev, cerkveni sklad, vas, mestna občina), ki ustanovi, obnovi ali dobi za nagrado za zasluge samostansko, vaško ali mestno cerkev, samostan, šolo ali dobrodelno ustanovo.

Poglej Mircea I. Vlaški in Ktitor

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Poglej Mircea I. Vlaški in Litva

Musa Čelebi

Musa Čelebi (turško Musa Çelebi) je bil osmanski princ (şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1388, † 5. julij 1413.

Poglej Mircea I. Vlaški in Musa Čelebi

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Mircea I. Vlaški in Ogrska

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Mircea I. Vlaški in Osmansko cesarstvo

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Mircea I. Vlaški in Poljska

Radu I. Vlaški

Radu I. (romunsko Radu I) je bil približno od leta 1377 do približno 1383 knez Vlaške, * 1330, † okrog 1383.

Poglej Mircea I. Vlaški in Radu I. Vlaški

Radu III. Čedni

Radu III.

Poglej Mircea I. Vlaški in Radu III. Čedni

Romi

Romi so etnična skupina, ki živi predvsem v evropskih državah Španije, Romunije, Francije, Bolgarije, Madžarske, Grčije, Rusije, Italije, Srbije, Združenega kraljestva, Slovaške, Nemčije, Severne Makedonije, Ukrajine in Portugalske, tudi Slovenije; in deloma izven Evrope: ZDA, Braziliji, Turčiji in Mehiki.

Poglej Mircea I. Vlaški in Romi

Romunščina

Romunščina (romunski jezik) je romanski jezik, ki ga po ocenah govori med 24 in 28 milijonov ljudi, večinoma v Romuniji in Moldaviji, otoki romunskih (vlaških) govorov pa so razporejeni po celotnem Balkanu, tudi v Istri (Vlahi, Čiči, Istroromuni).

Poglej Mircea I. Vlaški in Romunščina

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Mircea I. Vlaški in Sigismund Luksemburški

Timur Lenk

Timur (perzijsko تیمور‎‎, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ‎‎, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.

Poglej Mircea I. Vlaški in Timur Lenk

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Poglej Mircea I. Vlaški in Vlaška

Vlad I. Uzurpator

Vlad I. Uzurpator (romunsko Vlad I Uzurpatorul, Uzurpator) je bil vlaški vojvoda, sin vojvode Dana I. iz Basarabske dinastije, ki je uzurpiral prestol Mircee I. Vlaškega.

Poglej Mircea I. Vlaški in Vlad I. Uzurpator

Vlad II. Drakul

Vlad II.

Poglej Mircea I. Vlaški in Vlad II. Drakul

Vlad III. Drakula

Vlad III.

Poglej Mircea I. Vlaški in Vlad III. Drakula

Vzhodna pravoslavna cerkev

Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.

Poglej Mircea I. Vlaški in Vzhodna pravoslavna cerkev

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Mircea I. Vlaški in Zgodovina

1355

1355 (MCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Mircea I. Vlaški in 1355

1418

1418 (MCDXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Mircea I. Vlaški in 1418

31. januar

31.

Poglej Mircea I. Vlaški in 31. januar