Kazalo
18 odnosi: Bitka pri Austerlitzu, General, Generalporočnik, Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly, Napoleon Bonaparte, Napoleonov pohod na Rusijo, Napoleonske vojne, Pour le Mérite, Red svete Ane, Red svetega Jurija, Red svetega Vladimirja, Rusi, Ruski imperij, Seznam ruskih generalov, Vojaška galerija, Zimski dvorec, Zimski dvorec, 1770, 1848.
Bitka pri Austerlitzu
Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Bitka pri Austerlitzu
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in General
Generalporočnik
Generalporočnik je generalski vojaški čin, ki ne obstaja v Slovenski vojski.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Generalporočnik
Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly
Knez Mihail Bogdanovič (Michael Andreas) Barclay de Tolly (Михаи́л Богда́нович Баркла́й-де-То́лли), ruski maršal in plemič škotskega rodu, * 1761, † 1818.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Napoleon Bonaparte
Napoleonov pohod na Rusijo
''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Napoleonov pohod na Rusijo
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Napoleonske vojne
Pour le Mérite
Pour le Mérite ali ''Modri Max'' Pour le Mérite je bilo najvišje vojaško odlikovanje Kraljevine Prusije, ki ga je leta 1740 ustanovil kralj Friderik II. Veliki.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Pour le Mérite
Red svete Ane
Red svete Ane (rusko Орден Святой Анны, Orden Svjatoj Anni) je kot holsteinski vojvodski viteški red ustanovil Karel Friderik, vojvoda Holstein-Gottorpa, 14.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Red svete Ane
Red svetega Jurija
Red svetega Jurija je najvšje vojaško odlikovanje Ruske federacije.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Red svetega Jurija
Red svetega Vladimirja
Zvezda sv. Vladimirja, sodobna verzija Red svetega Vladimirja (Императорский орден Святого Равноапостольного князя Владимира) je bil viteški red Ruskega imperija, ki ga je ustanovila leta 1782 Katarina Velika v spomin na zasluge svetega Vladimirja.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Red svetega Vladimirja
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Rusi
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Ruski imperij
Seznam ruskih generalov
Seznam ruskih generalov.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Seznam ruskih generalov
Vojaška galerija, Zimski dvorec
''Vojaška galerija, Zimski dvorec''(Gregorij Černecov, 1827) Vojaška galerija je galerija (prostor in zbirka) portretov 332 generalov patriotske vojne leta 1812, ki se nahaja v Zimskem dvorcu v Sankt Peterburgu, Rusija.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Vojaška galerija, Zimski dvorec
Zimski dvorec
Zimski dvorec (rusko: Зимний дворец, tr. Zimnij dvorets) je bil uradno prebivališče ruskih carjev od leta 1732 do 1917.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in Zimski dvorec
1770
1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Mihail Aleksandrovič Mezencev in 1770
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.