Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Matej Marcina

Index Matej Marcina

Matej Marcina, slovenski rimskokatoliški duhovnik in antiprotestantski borec, * 1528, Škofja Loka, † 1602, Ljubljana.

Kazalo

  1. 92 odnosi: Ahilova peta, Arhidiakon, Škofja Loka, Župnija Kamnik, Celibat, Cerkev (organizacija), Cezar (naslov), Dekan (religija), Duhovnik, Dunaj, Ferdinand, Francesco Barbaro, Goriška, Gorica, Gradec, Grof, Grofija, Janez Tavčar, Kamnik, Kanonik, Kaplan, Karel, Katolištvo, Kelih, Ključar, Kmet, Kranj, Krištof Spindler, Krst, Laik, Ljubljana, Mekinje, Menih, Misijonar, Oglej, Oglejski patriarhat, Opat, Ordinarij, Papeška bula, Papež, Patriarh, Patriarhat, Peter Bonomo, Pogreb, Pridigar, Primož Trubar, Protestantizem, Protireformacija, Rimskokatoliška cerkev, Satira, ... Razširi indeks (42 več) »

Ahilova peta

Ahil umira, kip na Krfu Ahilova peta je usodna slabost nekoga ali nečesa močnega in nepremagljivega, ki lahko povzroči njegov propad.

Poglej Matej Marcina in Ahilova peta

Arhidiakon

Arhidiakon (gr. aρχιδιάκονος, lat. archidiaconus.

Poglej Matej Marcina in Arhidiakon

Škofja Loka

Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.

Poglej Matej Marcina in Škofja Loka

Župnija Kamnik

Župnija Kamnik je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Kamnik nadškofije Ljubljana.

Poglej Matej Marcina in Župnija Kamnik

Celibat

Celibát je prostovoljno izbran stan neporočenosti oz.

Poglej Matej Marcina in Celibat

Cerkev (organizacija)

Ušakov, ''Zadnja večerja'', 1685 Bazilika svetega Petra, VatikanBeseda Cerkev (pisana z veliko začetnico) označuje skupnost kristjanov in izhaja iz grške besede: kyriakon, ki pomeni »pripadajoči Gospodu«, oziroma iz nekoliko kasnejše grške besede: kyrikon (okrajšava za: kyrikon doma), ki pomeni »Gospodova hiša«.

Poglej Matej Marcina in Cerkev (organizacija)

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Matej Marcina in Cezar (naslov)

Dekan (religija)

Dekan je v Rimskokatoliški Cerkvi predstojnik dekanije, ki združuje več župnij, v drugem pomenu tudi dekan kapitlja.

Poglej Matej Marcina in Dekan (religija)

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Poglej Matej Marcina in Duhovnik

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Matej Marcina in Dunaj

Ferdinand

Ferdinand je moško osebno ime.

Poglej Matej Marcina in Ferdinand

Francesco Barbaro

Francesco Barbaro, italijanski renesančni humanist, * 1390, Benetke, † 1454.

Poglej Matej Marcina in Francesco Barbaro

Goriška

Goriška se lahko nanaša na.

Poglej Matej Marcina in Goriška

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Poglej Matej Marcina in Gorica

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Matej Marcina in Gradec

Grof

Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Poglej Matej Marcina in Grof

Grofija

Grofija je bilo prvotno ime za upravno območje v Svetem rimskem cesarstvu, ki mu je kot sodnik predsedoval grof ali graf.

Poglej Matej Marcina in Grofija

Janez Tavčar

Janez Tavčar je osebno ime več znanih Slovencev.

Poglej Matej Marcina in Janez Tavčar

Kamnik

Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Matej Marcina in Kamnik

Kanonik

Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.

Poglej Matej Marcina in Kanonik

Kaplan

Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.

Poglej Matej Marcina in Kaplan

Karel

Karel je moško osebno ime.

Poglej Matej Marcina in Karel

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Poglej Matej Marcina in Katolištvo

Kelih

Kelih Kélih (latinsko calix) je posoda z dolgim pecljem namenjena za pitje.

Poglej Matej Marcina in Kelih

Ključar

Ključar je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Vojnić Karlovške županije.

Poglej Matej Marcina in Ključar

Kmet

Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).

Poglej Matej Marcina in Kmet

Kranj

Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.

Poglej Matej Marcina in Kranj

Krištof Spindler

Krištof Spindler (špíndler), slovenski pastor in protestantski pridigar, * (?) 1546, Göppingen, Avstrija, † 22. oktober 1591, Ljubljana.

Poglej Matej Marcina in Krištof Spindler

Krst

Sveti krst je eden izmed sedmih svetih zakramentov in prvi zakrament uvajanja v krščanstvo.

Poglej Matej Marcina in Krst

Laik

Laik (v širšem pomenu) je človek, ki se z nečim ukvarja ljubiteljsko in ne poklicno.

Poglej Matej Marcina in Laik

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Matej Marcina in Ljubljana

Mekinje

Mekinje so lahko.

Poglej Matej Marcina in Mekinje

Menih

Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).

Poglej Matej Marcina in Menih

Misijonar

Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.

Poglej Matej Marcina in Misijonar

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Poglej Matej Marcina in Oglej

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Poglej Matej Marcina in Oglejski patriarhat

Opat

Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.

Poglej Matej Marcina in Opat

Ordinarij

Ordinárij (latinsko ordinarius - reden, urejen) ima več pomenov.

Poglej Matej Marcina in Ordinarij

Papeška bula

Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.

Poglej Matej Marcina in Papeška bula

Papež

Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).

Poglej Matej Marcina in Papež

Patriarh

Patriarh (grško.

Poglej Matej Marcina in Patriarh

Patriarhat

Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.

Poglej Matej Marcina in Patriarhat

Peter Bonomo

Peter Bonomo (italijansko Pietro Bonomo), avstrijski humanist, politik, pesnik, diplomat, tržaški in dunajski škof, * 1458, Trst, † 4. julij 1546, Trst.

Poglej Matej Marcina in Peter Bonomo

Pogreb

Simona Gregorčiča leta 1906 Pogreb je obred, ki se izvaja po smrti osebe.

Poglej Matej Marcina in Pogreb

Pridigar

Pridigar je lahko.

Poglej Matej Marcina in Pridigar

Primož Trubar

Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).

Poglej Matej Marcina in Primož Trubar

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Matej Marcina in Protestantizem

Protireformacija

Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.

Poglej Matej Marcina in Protireformacija

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Matej Marcina in Rimskokatoliška cerkev

Satira

"Le satira e l'epistole di Q. Orazio Flacco", natisnjene leta 1814. Satira je kritika na komičen, posmehljiv način.

Poglej Matej Marcina in Satira

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Matej Marcina in Slovenci

Sodnik

Sodnik na sodišču v ZDA Sodnik je državni funkcionar, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik ali magister prava po bolonjskem študijskem sistemu s pravniškim državnim izpitom in ostalimi zakonskimi pogoji za opravljanje sodne funkcije na sodiščih.

Poglej Matej Marcina in Sodnik

Sveti Duh

Upodobitev ''Svetega Duha v podobi goloba nad Sveto družino'' na sliki Juana Simona Gutierreza Sveti Duh je v krščanskem verovanju ena izmed treh božanskih oseb Svete Trojica, poleg Boga Očeta in Boga Sina (Božjega sina) Jezusa Kristusa.

Poglej Matej Marcina in Sveti Duh

Učitelj

Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.

Poglej Matej Marcina in Učitelj

Vicedom

Vicedom (lat. vicedominus; zloženka iz vice namesto in dominus gospod) je deželni vladarjev ali škofov namestnik, tudi upravnik cerkvene posesti.

Poglej Matej Marcina in Vicedom

Videm, Italija

Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.

Poglej Matej Marcina in Videm, Italija

Vikar

Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.

Poglej Matej Marcina in Vikar

Vino

Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.

Poglej Matej Marcina in Vino

Vipava

Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.

Poglej Matej Marcina in Vipava

Vladar

Vladár je oseba, ki je na čelu države; po navadi prihaja iz vrst plemstva oz.

Poglej Matej Marcina in Vladar

13. september

13.

Poglej Matej Marcina in 13. september

1507

1507 (MDVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Matej Marcina in 1507

1528

1528 (MDXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Matej Marcina in 1528

1553

1553 (MDLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Matej Marcina in 1553

1560

1560 (MDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Matej Marcina in 1560

1563

1563 (MDLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Matej Marcina in 1563

1564

1564 (MDLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Matej Marcina in 1564

1565

1565 (MDLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Matej Marcina in 1565

1566

1566 (MDLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Matej Marcina in 1566

1570

1570 (MDLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Matej Marcina in 1570

1573

1573 (MDLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Matej Marcina in 1573

1577

1577 (MDLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Matej Marcina in 1577

1579

1579 (MDLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Matej Marcina in 1579

1580

1580 (MDLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Matej Marcina in 1580

1581

1581 (MDLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Matej Marcina in 1581

1583

1583 (MDLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Matej Marcina in 1583

1584

1584 (MDLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Matej Marcina in 1584

1586

1586 (MDLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Matej Marcina in 1586

1593

1593 (MDXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Matej Marcina in 1593

1594

1594 (MDXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Matej Marcina in 1594

1595

1595 (MDXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Matej Marcina in 1595

1596

1596 (MDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Matej Marcina in 1596

1598

1598 (MDXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Matej Marcina in 1598

16. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.

Poglej Matej Marcina in 16. stoletje

1602

1602 (MDCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Matej Marcina in 1602

2. maj

2.

Poglej Matej Marcina in 2. maj

20. avgust

20.

Poglej Matej Marcina in 20. avgust

27. januar

27.

Poglej Matej Marcina in 27. januar

27. oktober

27.

Poglej Matej Marcina in 27. oktober

31. maj

31.

Poglej Matej Marcina in 31. maj

31. oktober

31.

Poglej Matej Marcina in 31. oktober

9. junij

9.

Poglej Matej Marcina in 9. junij

, Slovenci, Sodnik, Sveti Duh, Učitelj, Vicedom, Videm, Italija, Vikar, Vino, Vipava, Vladar, 13. september, 1507, 1528, 1553, 1560, 1563, 1564, 1565, 1566, 1570, 1573, 1577, 1579, 1580, 1581, 1583, 1584, 1586, 1593, 1594, 1595, 1596, 1598, 16. stoletje, 1602, 2. maj, 20. avgust, 27. januar, 27. oktober, 31. maj, 31. oktober, 9. junij.