Kazalo
35 odnosi: Baron, Bitka, Brigada, Brigadni general, Feldzeugmeister, Francija, General, Habsburška monarhija, Hrvati, Kadet, Leipzig, Lvov, Major, Nemčija, Ogrska, Pariški mirovni sporazum (1814), Pavao Ćolić, Petrovaradin, Plemstvo, Podmaršal, Podpolkovnik, Polkovnik, Privlaka, Prusija, Seznam avstrijskih generalov, Slavonija, Srem, Stotnik, Vojaški čini, Vojaški red Marije Terezije, Vojaško odlikovanje, 14. september, 15. april, 1766, 1844.
Baron
Baron je nižji plemiški naziv.
Poglej Marko Ćolić in Baron
Bitka
Bitka je vojaško stanje, ko se dve ali več vojski soočita na bojišču; traja lahko od nekaj ur do nekaj dni (manjša kategorija je spopad, večja pa vojna).
Poglej Marko Ćolić in Bitka
Brigada
Brigada (angleško in nemško Brigade) je stalna pehotna ali letalska vojaška formacija.
Poglej Marko Ćolić in Brigada
Brigadni general
Brigadni general oz.
Poglej Marko Ćolić in Brigadni general
Feldzeugmeister
Oznaka čina Feldzeugmeistra k.u.k. Heera Feldzeugmeister (izvirno Feldzeugmeister, táborszernagy; kratica FZM) je bil visoki generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski.
Poglej Marko Ćolić in Feldzeugmeister
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Marko Ćolić in Francija
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Marko Ćolić in General
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Marko Ćolić in Habsburška monarhija
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Marko Ćolić in Hrvati
Kadet
Skupina kadetov v učilnici Kadet (fran. cadet, mlajši ali najmlajši sin plemiških rodbin, tudi kandidat za oficirja), gojenec ki se v vojaški šoli ali civilni šoli usposablja za oficirja ali za poklicnega pilota.
Poglej Marko Ćolić in Kadet
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Poglej Marko Ćolić in Leipzig
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Marko Ćolić in Lvov
Major
Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.
Poglej Marko Ćolić in Major
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Marko Ćolić in Nemčija
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Marko Ćolić in Ogrska
Pariški mirovni sporazum (1814)
Pariški mirovni sporazum, podpisan 30.
Poglej Marko Ćolić in Pariški mirovni sporazum (1814)
Pavao Ćolić
Pavao Ćolić, avstrijski podmaršal hrvaškega rodu, * 3. september 1768, Otočac, † 30. junij 1838, Pančevo.
Poglej Marko Ćolić in Pavao Ćolić
Petrovaradin
Petrovaradin (izvirno Петроварадин; Pétervárad, Peterwardein) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Marko Ćolić in Petrovaradin
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Marko Ćolić in Plemstvo
Podmaršal
Podmaršal (tudi feldmaršallajtnant in feldmaršalporočnik; izvirno) je bil generalski čin v avstro-ogrskih oboroženih silah.
Poglej Marko Ćolić in Podmaršal
Podpolkovnik
Podpolkovnik (angleško lieutenant colonel, nemško Oberstleutnant) je visoki častniški čin.
Poglej Marko Ćolić in Podpolkovnik
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Poglej Marko Ćolić in Polkovnik
Privlaka
Privlaka je naselje in istoimenska občina na polotoku severozahodno od Nina nasproti otoka Vir v Zadrski županiji na Hrvaškem.
Poglej Marko Ćolić in Privlaka
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Marko Ćolić in Prusija
Seznam avstrijskih generalov
Seznam avstrijskih generalov.
Poglej Marko Ćolić in Seznam avstrijskih generalov
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Marko Ćolić in Slavonija
Srem
Zemljevid Srema Srem je pokrajina v Panonski nižini, razdeljena med Srbijo in Hrvaško.
Poglej Marko Ćolić in Srem
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Poglej Marko Ćolić in Stotnik
Vojaški čini
Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.
Poglej Marko Ćolić in Vojaški čini
Vojaški red Marije Terezije
viteški križec vojaškega reda Marije Terezije Vojaški red Marije Terezije (Militär-Maria-Theresien-Orden) je bil vojaško odlikovanje Habsburške monarhije, Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske, ki je bil ustanovljen 18.
Poglej Marko Ćolić in Vojaški red Marije Terezije
Vojaško odlikovanje
Vojaška odlikovanja so odlikovanja, ki so podeljena civilnim in vojaškim osebam za njihove zasluge v oboroženih silah in/ali med vojno oziroma oboroženim konfliktom.
Poglej Marko Ćolić in Vojaško odlikovanje
14. september
14.
Poglej Marko Ćolić in 14. september
15. april
15.
Poglej Marko Ćolić in 15. april
1766
1766 (MDCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Marko Ćolić in 1766
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Marko Ćolić in 1844