Kazalo
25 odnosi: Brandenburg, Bruselj, Budim, Erik XII. Švedski, Frizija, Grof Holandski, Grofija Hainaut, Grofija Holandija, Holandija, Karel I. Ogrski, Katolištvo, Köln, Ludvik IV. Wittelsbaški, München, Rim, Stuttgart, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska (zvezna dežela), Valenciennes, Verona, Viljem III. Holandski, Viljem IV. Holandski, Viljem V. Holandski, Zelandija, Nizozemska, Zgornja Bavarska.
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Brandenburg
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Bruselj
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Budim
Erik XII. Švedski
Erik XII.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Erik XII. Švedski
Frizija
Frizija (Fryslân) je pokrajina na Nizozemskem, ki se nahaja v severnem delu države.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Frizija
Grof Holandski
Grb grofov Holandskih Holandski grofje so vladali grofiji Holandiji v Nizozemskih deželah med 10.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Grof Holandski
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Grofija Hainaut
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Grofija Holandija
Holandija
Holandija ali Holandska je zgodovinska in kulturna dežela na zahodnem Nizozemskem.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Holandija
Karel I. Ogrski
Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Karel I. Ogrski
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Katolištvo
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Köln
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Ludvik IV. Wittelsbaški
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in München
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Rim
Stuttgart
Stuttgart Stuttgart je glavno mesto nemške zvezne dežele Baden-Württemberg in obenem njeno največje mesto.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Stuttgart
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska (zvezna dežela)
Tirolska (Tirol) je zvezna dežela Avstrije, ki leži v zahodnem, "zoženem" delu Avstrije, "stisnjena" med Nemčijo (Bavarsko) na severu, Italijo (Trentino - Zgornje Poadižje ali Južno Tirolsko) na jugu, Švico (kanton Graubünden) na jugozahodu ter avstrijskimi zveznimi deželami Predarlsko na zahodu ter Salzburško in Koroško (Vzhodna Tirolska) na vzhodu.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Tirolska (zvezna dežela)
Valenciennes
Bazilika Notre-Dame du Saint-Cordon Muzej lepih umetnosti Valenciennes (nizozemsko Valencijn) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Valenciennes
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Verona
Viljem III. Holandski
Viljem Dobri (– 7. junij 1337) je bil grof Hainautski (kot Viljem I.), Avesnesa, Holandije (kot Viljem III.) in Zeelandije (kot Viljem II.) od leta 1304 do svoje smrti.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Viljem III. Holandski
Viljem IV. Holandski
grof Holandski. v kovnici v Geertruidenbergu Viljem IV.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Viljem IV. Holandski
Viljem V. Holandski
Holandija, zlati florint grofa Viljema V., kovan med letoma 1350 in 1389 Viljem I., vojvoda Bavarske - Straubing (Frankfurt na Majni, 1330 – 1389, Le Quesnoy), je bil drugi sin cesarja Ludvika IV.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Viljem V. Holandski
Zelandija, Nizozemska
za dansko pokrajino/otok glej Zelandija Zelandija (v zelandskem narečju Zeêland) je najbolj zahodna in najmanj naseljena pokrajina Nizozemske.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Zelandija, Nizozemska
Zgornja Bavarska
Zgornja Bavarska (nem. Oberbayern) je ena izmed sedem upravnih regij v nemški pokrajini Bavarski in sicer v njenerm južnem delu ter ima okoli 4,7 milijona prebivalcev.
Poglej Margareta I. grofica Holandska, Hainautska in cesarica in Zgornja Bavarska