Kazalo
54 odnosi: Afera Dreyfus, Astma, Avtobiografija, Benetke, Cerkev (zgradba), Enciklopedija Britannica, Esej, Filozofija, Francija, Francozi, Goncourtova nagrada, Gotska umetnost, Gustave Flaubert, Henri Bergson, Heteroseksualnost, Homoseksualnost, Illiers-Combray, Immanuel Kant, Iskanje izgubljenega časa, James Joyce, Javna hiša, Johann Wolfgang von Goethe, John Ruskin, Judje, Književnost, Kratka zgodba, Kritik, Lev Nikolajevič Tolstoj, Modernizem, Narava, Normandija, Orléans, Pariz, Parodija, Pisatelj, Plemstvo, Pljučnica, Pokopališče Père-Lachaise, Portret, Pravo, Psihologija, Radojka Vrančič, Rimskokatoliška cerkev, Roman, Seznam francoskih pisateljev, Sodobnost (revija), Umetnost, Victor Hugo, Virginia Woolf, Zdravnik, ... Razširi indeks (4 več) »
- Aforisti
- Francoski ateisti
- Francoski esejisti
- Francoski literarni kritiki
- Francoski prevajalci
- Modernistični pisatelji
- Nekdanji rimokatoličani
Afera Dreyfus
Degradacija Alfreda Dreyfusa Afera Dreyfus je bila politični škandal, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje razdelil Francijo.
Poglej Marcel Proust in Afera Dreyfus
Astma
Ástma ali nadúha (grško-άσθμα) je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.
Poglej Marcel Proust in Astma
Avtobiografija
Avtobiografija (iz grščine: αὐτός-autos sebe + βίος-bios življenje + γράφειν-graphein pisati) je življenjepis izpod peresa osebe same oz.
Poglej Marcel Proust in Avtobiografija
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Marcel Proust in Benetke
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Marcel Proust in Cerkev (zgradba)
Enciklopedija Britannica
Oglas iz leta 1913 za 11. izdajo enciklopedije Enciklopedija Britannica je najstarejša splošna enciklopedija v angleškem jeziku, katere prva izdaja je izšla med letoma 1768 in 1771.
Poglej Marcel Proust in Enciklopedija Britannica
Esej
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problemahttp://www.britannica.comMiran Štuhec.
Poglej Marcel Proust in Esej
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Marcel Proust in Filozofija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Marcel Proust in Francija
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Marcel Proust in Francozi
Goncourtova nagrada
Goncourtova nagrada (izg.: gonkúrova nagrada) je najuglednejša francoska književna nagrada.
Poglej Marcel Proust in Goncourtova nagrada
Gotska umetnost
Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.
Poglej Marcel Proust in Gotska umetnost
Gustave Flaubert
Gustave Flaubert (flobêr), francoski pisatelj, * 12. december 1821, Rouen, Francija, † 8. maj 1880, Canteleu, Francija.
Poglej Marcel Proust in Gustave Flaubert
Henri Bergson
Henri-Louis Bergson, francoski filozof, * 18. oktober 1859, Pariz, Francija, † 4. januar 1941.
Poglej Marcel Proust in Henri Bergson
Heteroseksualnost
Heteroseksualnost je romantična privlačnost, spolna privlačnost ali spolno vedenje med osebami nasprotnega biološkega ali družbenega spola.
Poglej Marcel Proust in Heteroseksualnost
Homoseksualnost
Mavrična zastava, simbol homoseksualnosti Istospolna usmerjenost ali homoseksualnost je erotično nagnjenje do pripadnika istega spola.
Poglej Marcel Proust in Homoseksualnost
Illiers-Combray
Illiers-Combray je naselje in občina v srednjem francoskem departmaju Eure-et-Loir regije Center.
Poglej Marcel Proust in Illiers-Combray
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Poglej Marcel Proust in Immanuel Kant
Iskanje izgubljenega časa
Iskanje izgubljenega časa je naslov romanesknega cikla Marcela Prousta.
Poglej Marcel Proust in Iskanje izgubljenega časa
James Joyce
James Augustine Aloysius Joyce, irski romanopisec in pesnik, * 2. februar 1882, Rathgar, predmestje Dublina, Irska, † 13. januar 1941, Zürich, Švica.
Poglej Marcel Proust in James Joyce
Javna hiša
Javna hiša (tudi bordel) je prostor v katerem je za plačilo mogoče s prostitutkami imeti spolne odnose.
Poglej Marcel Proust in Javna hiša
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Poglej Marcel Proust in Johann Wolfgang von Goethe
John Ruskin
John Ruskin (8. februar 1819–20. januar 1900) je bil vodilni angleški umetniški kritik viktorijanske dobe, pa tudi umetniški pokrovitelj, tehnični risar, slikar akvarelov, ugleden družbeni mislec in človekoljub.
Poglej Marcel Proust in John Ruskin
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Marcel Proust in Judje
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Marcel Proust in Književnost
Kratka zgodba
Kratka zgodba je kratka pripovedna vrsta, osredotočena na majhen, na zunaj nepomemben pripetljaj (izsek iz vsakdanjega življenja literarne osebe), vendar s simboličnim življenjskim pomenom, sklep lahko ostane odprt.
Poglej Marcel Proust in Kratka zgodba
Kritik
Krítik (preko nemščine kritik - iz starogrščine κριτής: krités - sodnik) je oseba, ki poda strokovno mnenje o določenemu delu oziroma izdelku.
Poglej Marcel Proust in Kritik
Lev Nikolajevič Tolstoj
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist, * 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Marcel Proust in Lev Nikolajevič Tolstoj
Modernizem
Modernizem je lahko.
Poglej Marcel Proust in Modernizem
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Marcel Proust in Narava
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Marcel Proust in Normandija
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Marcel Proust in Orléans
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Marcel Proust in Pariz
Parodija
Parodija je besedilo, ki z ironičnim, satiričnim ali zabavnim namenom karikira oziroma ob vrednostno znižani tematiki ali stilu uporablja znano – cenjeno, klasično, aktualno itd.
Poglej Marcel Proust in Parodija
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Marcel Proust in Pisatelj
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Marcel Proust in Plemstvo
Pljučnica
Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.
Poglej Marcel Proust in Pljučnica
Pokopališče Père-Lachaise
Glavni vhod Pokopališče Père-Lachaise (Cimetière du Père-Lachaise; uradno Cimetière de l'Est, Vzhodno pokopališče) je največje pokopališče v samem mestu Parizu (48 ha, 118,6 akrov), medtem ko se v pariških predmestjih nahajajo še večja pokopališča.
Poglej Marcel Proust in Pokopališče Père-Lachaise
Portret
Portret Thomasa Jeffersona, Rembrandt Peale, 1805, New-York Historical Society Rimsko-egipčanska posmrtna maska mladega fanta Moche keramični portret, Larco Museum Collection, Lima-Peru Portret je slika, fotografija, kip ali druga umetniška upodobitev osebe, pri katerih je obraz in njegov izraz prevladujoč.
Poglej Marcel Proust in Portret
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Marcel Proust in Pravo
Psihologija
Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.
Poglej Marcel Proust in Psihologija
Radojka Vrančič
Radojka Vrančič, slovenska prevajalka in bibliotekarka, * 27. avgust 1916, Ljubljana, † 1. april 2009.
Poglej Marcel Proust in Radojka Vrančič
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Marcel Proust in Rimskokatoliška cerkev
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Poglej Marcel Proust in Roman
Seznam francoskih pisateljev
Seznam francoskih pisateljev.
Poglej Marcel Proust in Seznam francoskih pisateljev
Sodobnost (revija)
Stran iz prve številke ''Sodobnosti'' (1933) Sodobnost je slovenska revija za književnost in kulturo.
Poglej Marcel Proust in Sodobnost (revija)
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Marcel Proust in Umetnost
Victor Hugo
Victor-Marie Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik, * 26. februar 1802, Besançon, Franche-Comté, † 22. maj 1885, Pariz, Francija.
Poglej Marcel Proust in Victor Hugo
Virginia Woolf
Adeline Virginia Woolf (rojena Stephen), angleška pisateljica, * 25. januar 1882, Kensington, Middlesex, Anglija, † 28. marec 1941, reka Ouse blizu Lewesa, Sussex, Anglija.
Poglej Marcel Proust in Virginia Woolf
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Poglej Marcel Proust in Zdravnik
10. julij
10.
Poglej Marcel Proust in 10. julij
18. november
18.
Poglej Marcel Proust in 18. november
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Marcel Proust in 1871
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Marcel Proust in 1922