Kazalo
53 odnosi: Augsburški verski mir, Šmalkaldenska vojna, Šmalkaldenska zveza, Štefan Báthory, Češka (zgodovinska dežela), Bruselj, Cezar (naslov), Dunaj, Erazem Rotterdamski, Evharistija, Ferdinand I. Habsburški, Filip II. Španski, Habsburška monarhija, Habsburžani, Henrik III. Francoski, Humanizem, Innsbruck, Južna Nizozemska, Karel II. Avstrijski, Karel IX. Francoski, Karel V. Habsburški, Katolištvo, Kneževina Transilvanija, Ligursko morje, Luteranstvo, Matija Habsburški, Mavricij Saški, Milano (pokrajina), Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609), Notranja Avstrija, Odrin, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Papež Pavel IV., Papež Pij V., Passavski sporazum, Prednja Avstrija, Protestantizem, Regensburg, Rostock, Rudolf II. Habsburški, Spodnja Avstrija, Sveto rimsko cesarstvo, Szigetvár, Tirolska, Toskana, Vazal, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zgornja Avstrija, 12. oktober, ... Razširi indeks (3 več) »
- Hrvaški kralji
- Ogrski kralji
- Rojeni leta 1527
- Umrli leta 1576
- Vitezi reda zlatega runa
Augsburški verski mir
Naslovnica dokumenta. Mainz, 1555. Augsburški verski mir je listina, ki so jo 25. septembra 1555 na državnem zboru v Augsburgu sprejeli cesar Karel V. (ki ga je zastopal brat Ferdinand I., tedaj nemški kralj) in državni stanovi.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Augsburški verski mir
Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska vojna, vojna cesarja Karla V. ob podpori papeža Pavla III. in saškega vojvode Mavricija proti šmalkaldenski zvezi protestantskih knezov v letih 1546-47.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Šmalkaldenska vojna
Šmalkaldenska zveza
Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Šmalkaldenska zveza
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Štefan Báthory
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Češka (zgodovinska dežela)
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Bruselj
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Cezar (naslov)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Dunaj
Erazem Rotterdamski
Erazem Rotterdamski (latinsko: Desiderius Erasmus Roterodamus; pravo ime: Geert Geerts), nizozemski renesančni humanist, književnik, filolog, filozof in teolog, * 28. oktober 1466, Rotterdam, Nizozemska, † 12. julij 1536, Basel, Švica.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Erazem Rotterdamski
Evharistija
Papež Benedikt XVI. daruje sveto mašo. Duhovnik Metodistične Cerkve pri posvetitvi kruha in vina Evharistija, tudi obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament, je eden od najpomembnejših krščanskih zakramentov.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Evharistija
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Ferdinand I. Habsburški
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Filip II. Španski
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Habsburžani
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Henrik III. Francoski
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Humanizem
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Innsbruck
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Južna Nizozemska
Karel II. Avstrijski
Karel II.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Karel II. Avstrijski
Karel IX. Francoski
Karel IX.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Karel IX. Francoski
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Karel V. Habsburški
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Katolištvo
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Kneževina Transilvanija
Ligursko morje
Ligursko morje - zemljevid Ligúrsko mórje je del Sredozemskega morja, ki je na severu omejen s Francosko riviero (Azurna obala) in Ligurijo na celini, na jugu pa z otokoma Korzika in Elba, mimo katerih preide v Tirensko morje.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Ligursko morje
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Luteranstvo
Matija Habsburški
Matija Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 24. februar 1557, Dunaj, † 20. marec 1619, Dunaj.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Matija Habsburški
Mavricij Saški
Mavricij Saški, vojvoda in volilni knez Saške, * 21. marec, 1521, Freiberg, † 9. julij, 1553, pri Sievershausnu.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Mavricij Saški
Milano (pokrajina)
Pokrajina Milano (v italijanskem izvirniku Provincia di Milano) je bila do leta 2015 ena od dvanajstih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Lombardijo.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Milano (pokrajina)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609) je bojevanje nizozemskih provinc za osvoboditev izpod španske nadoblasti v letih 1568-1609.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Nizozemska osamosvojitvena vojna (1568–1609)
Notranja Avstrija
Notranja Avstrija ob koncu 18. stoletja Notranja Avstrija je bil skupek habsburških dežel.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Notranja Avstrija
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Odrin
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Osmansko cesarstvo
Papež Pavel IV.
Papež Pavel IV.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Papež Pavel IV.
Papež Pij V.
Papež Pij V. OP, rojen kot Antonio (Michele) Ghislieri, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. januar 1504, Bosco Marengo (Alessandria, Vojvodina Milano; danes: Italija); † 1. maj 1572 Rim (Papeška država, danes: Italija).
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Papež Pij V.
Passavski sporazum
Passavski sporazum je bil sklenjen avgusta 1552 po uporu severno-nemških protestatskih knezov pod vodstvom Mavricija Saškega kot začasni kompromis med upornimi knezi in Ferdinandom I., tedaj nemškim kraljem in predstavnikom cesarja.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Passavski sporazum
Prednja Avstrija
Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Prednja Avstrija
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Protestantizem
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Regensburg
Rostock
Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Rostock
Rudolf II. Habsburški
Rudolf II.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Rudolf II. Habsburški
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Spodnja Avstrija
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Sveto rimsko cesarstvo
Szigetvár
Szigetvár je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Szigetvári Županije Baranja.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Szigetvár
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Tirolska
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Toskana
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Vazal
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in Zgornja Avstrija
12. oktober
12.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in 12. oktober
1527
1527 (MDXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in 1527
1576
1576 (MDLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in 1576
31. julij
31.
Poglej Maksimilijan II. Habsburški in 31. julij
Glej tudi
Hrvaški kralji
Ogrski kralji
Rojeni leta 1527
Umrli leta 1576
Vitezi reda zlatega runa
Prav tako znan kot Maksimilijan II..