Kazalo
25 odnosi: Anatomija, Benignost, Celično jedro, Celica, Citoplazma, Encim, Endoplazemski retikulum, Golgijev aparat, Hipofiza, Holesterol, Hormon, Kapilara, Lipaza, Lipid, Lipofuscin, Malignost, Mitohondrij, Moški spolni hormon, Modo, Presnova, Puberteta, Sertolijeva celica, Spermatogeneza, Testosteron, 1850.
Anatomija
Anatomski človek v ''Najsrečnejših uricah vojvode Berijskega'' Anatomija (iz grščine anatemnō, izrežem, iz ἀνά τέμνω) je veda biologije, ki preučuje zgradbo živih bitij, zlasti človeka in živali.
Poglej Leydigova celica in Anatomija
Benignost
Benígnost ali nezlóčestost je izraz v medicini, ki označuje nekaj nenevarnega, ozdravljivega, nekaj, kar poteka v blažji obliki.
Poglej Leydigova celica in Benignost
Celično jedro
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic.
Poglej Leydigova celica in Celično jedro
Celica
Celice epitela, obarvane za keratin (rdeče) in DNK (zeleno). Célica (tudi célula; latinsko cellula - sobica) je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov.
Poglej Leydigova celica in Celica
Citoplazma
Citoplazma je celična tekočina iz citosola, v katerega so potopljeni organeli, razen celičnega jedra, ki ga ne štejemo v citoplazmo, saj ga ta le obdaja.
Poglej Leydigova celica in Citoplazma
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Leydigova celica in Encim
Endoplazemski retikulum
transmisijskim elektronskim mikroskopom. Na desni strani je jedro, temne pike med retiklom pa so mitohondriji. Endoplazemski retikulum (ER) (tudi endoplazmatski ~, a je primernejša prva oblika) je celični organel, ki ima pomembno vlogo pri zorenju in usmerjanju proteinov v celicah.
Poglej Leydigova celica in Endoplazemski retikulum
Golgijev aparat
presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.
Poglej Leydigova celica in Golgijev aparat
Hipofiza
Lega hipofize v lobanji Hipofiza ali možganski privesek (glandula pituitaria, hypophysis) je endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), nameščena na predelu lobanje v turškem sedlu, ki je zadolžena za uravnavanje delovanja mnogih drugih, njej podrejenih endokrinih žlez (med drugim ščitnice, skorje nadledvične žleze in spolnih žlez).
Poglej Leydigova celica in Hipofiza
Holesterol
Holesteról (IUPAC-ime: (10R,13R)-10,13-dimetil-17-(6-metilheptan-2-il)-2,3,4,7,8,9,11,12,14,15,16,17-dodekahidro-1H-ciklopentafenantren-3-ol) je nenasičeni policiklični alkohol s kemijsko formulo C27H46O, ki se nahaja v celičnih membranah in se prenaša po krvi.
Poglej Leydigova celica in Holesterol
Hormon
Hormoni, ki uravnavajo porod Hormoni (grško ορμόνη.
Poglej Leydigova celica in Hormon
Kapilara
Sistem žil Kapilara ali (krvna) lasnica je najtanjša krvna žila v telesu, ki ima premer 0,01–0,2 mm.
Poglej Leydigova celica in Kapilara
Lipaza
Računalniški prikaz lipaze trebušne slinavke PLRP2, ki se nahaja pri morskih prašičkih. Lipáze so encimi (kvasine), ki hidrolizirajo estre, predvsem trigliceride, v maščobne kisline ter digliceride, monogliceride in glicerol.
Poglej Leydigova celica in Lipaza
Lipid
triacilgliceroli (trigliceridi). V biologiji in biokemiji lipidi predstavljajo velike biomolekule, topne v nepolarnih (organskih) topilih.
Poglej Leydigova celica in Lipid
Lipofuscin
Jetrna biopsija, kjer so vidna fina rumena oz. rjava zrnca lipofuscina v hepatocitih (HE barvanje) S pojmom lipofuscin označujemo fina rumeno-rjava pigmentna zrnca (granule), ki so sestavljena iz ostankov razgradnje lipidov v lizosomih.
Poglej Leydigova celica in Lipofuscin
Malignost
Malígnost ali zločéstost je izraz v medicini, ki opisuje pogubno bolezen.
Poglej Leydigova celica in Malignost
Mitohondrij
Elektronska mikrografija mitohondrija Mitohondrij je membranska struktura (struktura obdana z dvema biološkima membranama) oziroma kompartment evcite, ki služi celičnemu dihanju.
Poglej Leydigova celica in Mitohondrij
Moški spolni hormon
Moški spolni hormoni ali androgeni so pripadniki steroidnih hormonov, ki se sintetizirajo in izločajo v modu, deloma tudi v skorji nadledvičnice, ter povzročajo moške spolne znake.
Poglej Leydigova celica in Moški spolni hormon
Modo
Modo je moški spolni organ.
Poglej Leydigova celica in Modo
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Poglej Leydigova celica in Presnova
Puberteta
Pubertéta je preobrazba dekleta v žensko in fanta v moškega.
Poglej Leydigova celica in Puberteta
Sertolijeva celica
Sertolijeve celice so podporne celice v modih (testisih) in so izjemnega pomena za njihovo delovanje.
Poglej Leydigova celica in Sertolijeva celica
Spermatogeneza
Spermatogenéza je proces zorenja semenčic oziroma spermijev - moških spolnih celic.
Poglej Leydigova celica in Spermatogeneza
Testosteron
Testosterón je androgen (moški spolni hormon), ki ga izločajo intersticijske celice v modih pod vplivom luteotropina.
Poglej Leydigova celica in Testosteron
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Leydigova celica in 1850
Prav tako znan kot Intersticijska celica.