Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Avstro-ogrska skupna vojska, Žalec, Boj za severno mejo, Celje, Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije, Edvard Kardelj, Ime, Josip Broz - Tito, Jugoslavija, Kočevski zbor, Kominterna, Koroška (vojvodina), Koroški plebiscit, Kraljevina Jugoslavija, Ljubljana, Logatec, Maribor, Narodnoosvobodilni boj, Partizan, Partizanska spomenica 1941, Politik, Prva svetovna vojna, Red bratstva in enotnosti, Red ljudske osvoboditve, Red narodnega heroja, Red partizanske zvezde, Red za hrabrost, Red zaslug za ljudstvo, Seznam častnih občanov Občine Kamnik, Seznam slovenskih narodnih herojev, Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, Slovenci, Soška fronta, Sovjetska zveza, Vojnozgodovinski zbornik, Zveza komunistov Jugoslavije, Zveza komunistov Slovenije, 1897, 1983, 2002, 5. junij, 9. december.
Avstro-ogrska skupna vojska
Cesarska in kraljeva vojska (k.u.k. Heer), pogosto poimenovana skupna vojska, je bila glavna kopenska komponenta avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918.
Novo!!: Franc Leskošek in Avstro-ogrska skupna vojska · Poglej več »
Žalec
Žalec je mesto s približno 5.000 prebivalci v Sloveniji zahodno od Celja, gospodarsko in upravno središče istoimenske občine.
Novo!!: Franc Leskošek in Žalec · Poglej več »
Boj za severno mejo
Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).
Novo!!: Franc Leskošek in Boj za severno mejo · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Franc Leskošek in Celje · Poglej več »
Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije
Sedmim kongresom ZKJ leta 1958. Centralni komite komunistične partije Jugoslavije (kratica CK KPJ) je bil najvišji organ odločanja Komunistične partije Jugoslavije.
Novo!!: Franc Leskošek in Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije · Poglej več »
Edvard Kardelj
Edvard Kardelj (psevdonim Sperans, ilegalna in partizanska imena: Krištof, J. Bevc, Ivan Kovač, Ivan Ukmar, Tone Brodar), slovenski politik, pisatelj, partizan, učitelj in jugoslovanski narodni heroj, * 27. januar 1910, Ljubljana, Avstro-Ogrska † 10. februar 1979, Ljubljana, SFRJ.
Novo!!: Franc Leskošek in Edvard Kardelj · Poglej več »
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Novo!!: Franc Leskošek in Ime · Poglej več »
Josip Broz - Tito
Josip Broz (srbsko Јосип Броз), (partizansko ime Tito ali sh. Тито), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).
Novo!!: Franc Leskošek in Josip Broz - Tito · Poglej več »
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Novo!!: Franc Leskošek in Jugoslavija · Poglej več »
Kočevski zbor
Kočevski zbor Zbor odposlancev slovenskega naroda ali na kratko Kočevski zbor je potekal v Kočevju v tamkajšnjem Sokolskem (danes Šeškovem) domu od 1.
Novo!!: Franc Leskošek in Kočevski zbor · Poglej več »
Kominterna
Kominterna (daljše Komunistična internacionala; rusko Комминтерн, Komintern - Коммунистический интернационал, Kommunističeskij internacional; tudi: Tretja internacionala) je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta.
Novo!!: Franc Leskošek in Kominterna · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Franc Leskošek in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Novo!!: Franc Leskošek in Koroški plebiscit · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Franc Leskošek in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Franc Leskošek in Ljubljana · Poglej več »
Logatec
Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.
Novo!!: Franc Leskošek in Logatec · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Franc Leskošek in Maribor · Poglej več »
Narodnoosvobodilni boj
Narodnoosvobodilni boj, tudi narodnoosvobodilna borba (kratica NOB) se imenuje odpor prebivalcev Jugoslavije proti okupatorjem med drugo svetovno vojno (1941-1945).
Novo!!: Franc Leskošek in Narodnoosvobodilni boj · Poglej več »
Partizan
Partizán (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: ruski, francoski, italijanski, jugoslovanski, grški, albanski, bolgarski, slovaški, slovenski partizani.
Novo!!: Franc Leskošek in Partizan · Poglej več »
Partizanska spomenica 1941
Partizanska spomenica 1941. Partizanska spomenica 1941 je bilo visoko jugoslovansko vojaško in civilno odlikovanje, ki je bilo podeljeno vsem udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki so pričeli delovati leta 1941 (kljub temu kriteriju je bilo to odlikovanje podeljeno tudi drugih osebam, ki so pozneje vstopile v NOB).
Novo!!: Franc Leskošek in Partizanska spomenica 1941 · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Franc Leskošek in Politik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Franc Leskošek in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red bratstva in enotnosti
Odlikovanje Reda bratstva in enotnosti s srebrnim vencem Red bratstva in enotnosti (srbohrvaško Orden bratstva i jedinstva) je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo za »izredne zasluge pri širjenju bratstva med narodi in narodnostmi pri ustvarjanju in razvijanju politične in moralne enotnosti naroda«.
Novo!!: Franc Leskošek in Red bratstva in enotnosti · Poglej več »
Red ljudske osvoboditve
Red narodne osvoboditve (srbohrvaško Orden narodnog oslobođenja) je bilo peto najpomembnejše odlikovanje SFRJ.
Novo!!: Franc Leskošek in Red ljudske osvoboditve · Poglej več »
Red narodnega heroja
Red narodnega heroja Jugoslavije Red narodnega heroja Jugoslavije Réd národnega herója je bilo jugoslovansko vojaško odlikovanje, ki so ga podeljevali udeležencem narodnoosvobodilnega boja, ki so se izkazali v boju in za herojsko držo pred razrednim sovražnikom.
Novo!!: Franc Leskošek in Red narodnega heroja · Poglej več »
Red partizanske zvezde
Red partizanske zvezde je bilo visoko vojaško odlikovanje SFRJ, ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1943.
Novo!!: Franc Leskošek in Red partizanske zvezde · Poglej več »
Red za hrabrost
brezokvirja Red za hrabrost je bilo vojaško odlikovanje SFRJ, ki je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1943.
Novo!!: Franc Leskošek in Red za hrabrost · Poglej več »
Red zaslug za ljudstvo
Red zaslug za ljudstvo (originalno: red zaslug za narod) je bilo odlikovanje SFRJ, ustanovljeno 9. julija 1945.
Novo!!: Franc Leskošek in Red zaslug za ljudstvo · Poglej več »
Seznam častnih občanov Občine Kamnik
Seznam častnih občanov občine Kamnik V Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji so postali častni kamniški občani.
Novo!!: Franc Leskošek in Seznam častnih občanov Občine Kamnik · Poglej več »
Seznam slovenskih narodnih herojev
To je abecedni seznam slovenskih narodnih herojev in herojin narodnoosvobodilnega boja (1941-1945).
Novo!!: Franc Leskošek in Seznam slovenskih narodnih herojev · Poglej več »
Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
Novo!!: Franc Leskošek in Seznam udeležencev Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Franc Leskošek in Slovenci · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Franc Leskošek in Soška fronta · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Franc Leskošek in Sovjetska zveza · Poglej več »
Vojnozgodovinski zbornik
Vojnozgodovinski zbornik je revija s članki o vojni in vojaški zgodovini Slovenije.
Novo!!: Franc Leskošek in Vojnozgodovinski zbornik · Poglej več »
Zveza komunistov Jugoslavije
Zveza komunistov Jugoslavije (kratica ZKJ; srbohrvaško Savez komunista Jugoslavije - SKJ/Савез комуниста Југославије - CKJ; makedonsko Сојуз на комунистите на Југославија - СКЈ) je bila družbenopolitična organizacija, ki je nastala novembra 1952 s preimenovanjem dotedanje Komunistične partije Jugoslavije, ki je nastala leta 1919.
Novo!!: Franc Leskošek in Zveza komunistov Jugoslavije · Poglej več »
Zveza komunistov Slovenije
Zveza komunistov Slovenije (kratica KPS) je bila slovenska politična stranka, ki se je zavzemala za socialistično in komunistično Slovenijo.
Novo!!: Franc Leskošek in Zveza komunistov Slovenije · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Franc Leskošek in 1897 · Poglej več »
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Franc Leskošek in 1983 · Poglej več »
2002
2002 (MMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Franc Leskošek in 2002 · Poglej več »
5. junij
5.
Novo!!: Franc Leskošek in 5. junij · Poglej več »
9. december
9.
Novo!!: Franc Leskošek in 9. december · Poglej več »
Preusmerja sem:
Franc Leskovšek - Luka, Franc Leskovšek – Luka, Franc Leskošek - Luka, Franc Leskošek Luka, Franc Leskošek – Luka, Franc Leskošek-Luka, Leskošek-Luka, Peter Strugar.
