Kazalo
43 odnosi: Aleksej II. Komnen, Štajerska (vojvodina), Babenberžani, Béla III., Bedřih Češki, Benetke, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Eger, Erfurt, Filip II. Francoski, Friderik I. Avstrijski, Friderik I. Barbarossa, Gangrena, Gradec, Helena Ogrska, Henrik II. Avstrijski, Henrik Lev, Henrik V. Nemški, Henrik VI. Hohenstaufen, Ivan II. Komnen, Jadransko morje, Jeruzalemsko kraljestvo, Konrad Montferraški, Konstantinopel, Leopold II., Leopold III. Avstrijski, Leopold VI. Avstrijski, Nemščina, Oglej, Otokar IV. Štajerski, Papež Celestin III., Privilegium minus, Regensburg, Rihard I. Levjesrčni, Sveta dežela, Tretja križarska vojna, Vojvodina Avstrija, Zadar, Zgornja Avstrija, 1157, 1194, 31. december.
Aleksej II. Komnen
Aleksej II.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Aleksej II. Komnen
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Štajerska (vojvodina)
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Babenberžani
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Béla III.
Bedřih Češki
Bedřih (češko Bedřich, nemško Friedrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1172 do 1173 in ponovno od 1178 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1142, † 25. marec 1189.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Bedřih Češki
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Benetke
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Dunajsko Novo mesto
Eger
Eger (nemško Erlau, slovensko Jagar) je mesto s približno 57.000 prebivalci na severu Madžarske ter upravno središče županije Heves.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Eger
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Erfurt
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Filip II. Francoski
Friderik I. Avstrijski
| name.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Friderik I. Avstrijski
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Friderik I. Barbarossa
Gangrena
Gangréna (lat. gangraena iz gr. gángraina – prisad, vnetje) je odmrtje tkiva po poškodbi ali prekinjeni, zavrti prekrvitvi in okužbi.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Gangrena
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Gradec
Helena Ogrska
Helena Ogrska (madžarsko Árpád-házi Ilona) iz ogrske dinastije Árpád je bila po poroki z Leopoldom V. Avstrijskim od leta 1177 vojvodinja žena Štajerske in od leta 1192 do 1194 vojvodinja žena Avstrije, * okoli 1199, † 25. december 1199.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Helena Ogrska
Henrik II. Avstrijski
Henrik II.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Henrik II. Avstrijski
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Henrik Lev
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Henrik V. Nemški
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Henrik VI. Hohenstaufen
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Ivan II. Komnen
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Jadransko morje
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Jeruzalemsko kraljestvo
Konrad Montferraški
Konrad Montferraški (italijansko Corrado del Monferrato, piemontsko Conrà ëd Monfrà) je bil severnoitalijanski plemič, eden od glavnih udeležencev tretje križarske vojne, * ni znano, Montferrat, † 28. april 1192, Akra, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Konrad Montferraški
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Leopold V. Avstrijski in Konstantinopel
Leopold II.
Leopold II. je ime več vladarjev.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Leopold II.
Leopold III. Avstrijski
Leopold III.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Leopold III. Avstrijski
Leopold VI. Avstrijski
Leopold VI.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Leopold VI. Avstrijski
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Nemščina
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Oglej
Otokar IV. Štajerski
Otokar IV.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Otokar IV. Štajerski
Papež Celestin III.
Papež Celestin III. (Caelestinus III, Celestino III, Celestine III), rojen kot Giacinto Bobone iz plemenite družine Orsini; papež katoliške Cerkve; * 1106, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. januar 1198 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Leopold V. Avstrijski in Papež Celestin III.
Privilegium minus
Privilegium minus (slovensko Mali privilegij) je oznaka listine, ki jo je izdal cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik I. Barbarossa 17.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Privilegium minus
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Regensburg
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Rihard I. Levjesrčni
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Sveta dežela
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Tretja križarska vojna
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Vojvodina Avstrija
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Zadar
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Leopold V. Avstrijski in Zgornja Avstrija
1157
1157 (MCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Leopold V. Avstrijski in 1157
1194
1194 (MCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Leopold V. Avstrijski in 1194
31. december
31.
Poglej Leopold V. Avstrijski in 31. december