Kazalo
35 odnosi: Aleksej I. Komnen, Alep, Anatolija, Ankara, Antiohija, Arabščina, Atabeg, İzmir, Bitka pri Dorileju (1097), Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Danišmendi, Gautier Sans-Avoir, Harran, Heraclea Cybistra, Konstantinopel, Konya, Križar, Križarske države, Langobardi, Malik Šah I., Mosul, Nikejsko cesarstvo, Obleganje Nikeje, Peter Puščavnik, Prva križarska vojna, Seldžuki, Sirija, Suženjstvo, Sultan, Sultanat Rum, Turščina, Vojna mornarica, 1079, 1107.
- Rojeni leta 1079
- Umrli leta 1107
- Utopljeni ljudje
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Poglej Kılıç Arslan I. in Aleksej I. Komnen
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Kılıç Arslan I. in Alep
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Kılıç Arslan I. in Anatolija
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Poglej Kılıç Arslan I. in Ankara
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Kılıç Arslan I. in Antiohija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Kılıç Arslan I. in Arabščina
Atabeg
Atabeg, Atabek ali (v turških jezikih) Atabey, (armensko: Աթաբեկ, Atabek) je bil deden plemiški naslov turškega porekla.
Poglej Kılıç Arslan I. in Atabeg
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Kılıç Arslan I. in İzmir
Bitka pri Dorileju (1097)
Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji.
Poglej Kılıç Arslan I. in Bitka pri Dorileju (1097)
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Kılıç Arslan I. in Bizantinsko cesarstvo
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Kılıç Arslan I. in Bohemond I. Antiohijski
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Poglej Kılıç Arslan I. in Danišmendi
Gautier Sans-Avoir
Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.
Poglej Kılıç Arslan I. in Gautier Sans-Avoir
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Poglej Kılıç Arslan I. in Harran
Heraclea Cybistra
Heraclea Cybistra je helenistično mesto v bližini sodobnega mesta Ereğli v provinci Konya, Turčija.
Poglej Kılıç Arslan I. in Heraclea Cybistra
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Kılıç Arslan I. in Konstantinopel
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Poglej Kılıç Arslan I. in Konya
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Kılıç Arslan I. in Križar
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Poglej Kılıç Arslan I. in Križarske države
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Kılıç Arslan I. in Langobardi
Malik Šah I.
Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.
Poglej Kılıç Arslan I. in Malik Šah I.
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Kılıç Arslan I. in Mosul
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Kılıç Arslan I. in Nikejsko cesarstvo
Obleganje Nikeje
Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.
Poglej Kılıç Arslan I. in Obleganje Nikeje
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Poglej Kılıç Arslan I. in Peter Puščavnik
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Kılıç Arslan I. in Prva križarska vojna
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Kılıç Arslan I. in Seldžuki
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Kılıç Arslan I. in Sirija
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Kılıç Arslan I. in Suženjstvo
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Kılıç Arslan I. in Sultan
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Kılıç Arslan I. in Sultanat Rum
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Kılıç Arslan I. in Turščina
Vojna mornarica
Bojna ladja HMS Royal Oak Vojaška mornarica (VM; tudi vojna mornarica, pomorske sile) je sestavna, samostojna veja oboroženih sil.
Poglej Kılıç Arslan I. in Vojna mornarica
1079
1079 (MLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kılıç Arslan I. in 1079
1107
1107 (MCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kılıç Arslan I. in 1107
Glej tudi
Rojeni leta 1079
Umrli leta 1107
Utopljeni ljudje
Prav tako znan kot Kilidž Arslan, Kilidž Arslan I..