Odpri v Google MapsKazalo
25 odnosi: Arkada, Atrij, Ceh, Cesarska neposrednost, Code civil, Gotska arhitektura, Hansa, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Köln, Merovingi, Mestna hiša, Nadškofija, Nemčija, Obok, Oton I. Veliki, Otoni, Papež Urban VI., Potres, Pretorij, Renesančna arhitektura v Italiji, Romanska arhitektura, Spodnja Germanija, Srednjeveška komuna, Svobodno cesarsko mesto.
- Renesančna arhitektura v Nemčiji
- Zgradbe in objekti v Kölnu
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Kölnska mestna hiša in Arkada
Atrij
Grand Doubletree hotel/condo, 42-nadstropni atrij, center Miamija Atrij je v arhitekturi velik odprt prostor, ki se nahaja v stavbi.
Poglej Kölnska mestna hiša in Atrij
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Kölnska mestna hiša in Ceh
Cesarska neposrednost
Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Kölnska mestna hiša in Cesarska neposrednost
Code civil
Code civil je francoski civilni zakonik, ki je izšel leta 1804 in je zajemal celotno civilno pravo, ki ga je ločil od gospodarskega.
Poglej Kölnska mestna hiša in Code civil
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Kölnska mestna hiša in Gotska arhitektura
Hansa
''Carta Marina'' iz dobe Hanse (1539) je prvi znan prikaz nordijskih držav na zemljevidu Hanzeatska zveza ali Hansa (srednja nizka nemščina: Hanse, Düdesche Hanse, Hansa; standardna nemščina Deutsche Hanse, nizozemsko Hanze, latinsko Hansa Teutonica) je bila trgovska in obrambna konfederacija trgovskih cehov in trgovskih mest v severozahodni in srednji Evropi.
Poglej Kölnska mestna hiša in Hansa
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Kölnska mestna hiša in Henrik IV. Nemški
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Kölnska mestna hiša in Henrik V. Nemški
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Kölnska mestna hiša in Köln
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Kölnska mestna hiša in Merovingi
Mestna hiša
Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Rotovž v Mariboru Mestna hiša v Piranu Ptujski rotovž Pretorska palača, Koper V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska stavba, glavna upravna stavba mesta ali druge lokalne skupnosti.
Poglej Kölnska mestna hiša in Mestna hiša
Nadškofija
Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.
Poglej Kölnska mestna hiša in Nadškofija
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Kölnska mestna hiša in Nemčija
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Kölnska mestna hiša in Obok
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Kölnska mestna hiša in Oton I. Veliki
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Kölnska mestna hiša in Otoni
Papež Urban VI.
Urban VI., rojen kot Bartolomeo Prignano je bil katoliški papež; * 1318 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 15. oktober 1389, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Kölnska mestna hiša in Papež Urban VI.
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Kölnska mestna hiša in Potres
Pretorij
Model pretorija v Kölnu:s 34 ha površine je bil eden največjih v Spodnji Germaniji Skica poznorimskega obcestnega pretorija pri kastelu Argentovarija (Francija) in temelji term Jezus zapušča Pilatov pretorij (sodno dvorano) (poznosrednjeveška slika) Latinski izraz praetorium ali prœtorium ali pretorij je prvotno pomenil generalov šotor v rimskem kastrumu, kastelu ali taboruSmith, William.
Poglej Kölnska mestna hiša in Pretorij
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Kölnska mestna hiša in Renesančna arhitektura v Italiji
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Kölnska mestna hiša in Romanska arhitektura
Spodnja Germanija
legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.
Poglej Kölnska mestna hiša in Spodnja Germanija
Srednjeveška komuna
Komuna je posebna vrsta samouprave, ki je nastala v zahodni Evropi v zgodnjem enajstem stoletju vsled prostovoljnega združenja med mestnimi prebivalci.
Poglej Kölnska mestna hiša in Srednjeveška komuna
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Kölnska mestna hiša in Svobodno cesarsko mesto