Kazalo
29 odnosi: Štefan Dečanski, Štefan Dušan, Bajazid I., Bitka na Marici, Bitka na Rovinah, Bolgarija, Grščina, Helena Dragaš, Hilandar, Islam, Ivan Aleksander, Ivan VIII. Paleolog, Kjustendil, Konstantin XI. Paleolog, Manuel II. Paleolog, Mircea I. Vlaški, Osmansko cesarstvo, Romunija, Sebastokrator, Severna Makedonija, Seznam bizantinskih cesarjev, Srbija, Stefan Lazarević, Trapezundsko cesarstvo, Vazal, Vlaška, Vzhodna pravoslavna cerkev, 1395, 17. maj.
- Umrli leta 1395
Štefan Dečanski
Štefan Uroš III.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Štefan Dečanski
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Štefan Dušan
Bajazid I.
Bajazid I. (turško: بايزيد الأول, Beyazıt) z nadimkom Yıldırım - "Bliskoviti", sultan Osmanskega cesarstva (1389-1403), * 1354, † 8. marec 1403, Akşehir, Turčija.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Bajazid I.
Bitka na Marici
Bitka na Marici, znana tudi kot bitka pri Černomenu in druga bitka na Marici, je bil vojaški spopad med vojsko Osmanskega cesarstva pod poveljstvom Lala Şâhin paše ter srbsko in bolgarsko vojsko pod poveljstvom srbskega kralja Prilepa Vukašina Mrnjavčevića in njegovega brata despota Uglješe.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Bitka na Marici
Bitka na Rovinah
|combatant1.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Bitka na Rovinah
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Bolgarija
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Grščina
Helena Dragaš
Helena Dragaš (srbsko Јелена Драгаш, Jelena Dragaš, grško, Elenē Dragasē) je bila soproga bizantinskega cesarja Manuela II. Paleologa in mati zadnjih dveh bizantinskih cesarjev, Ivana VIII. Paleologa in Konstantina XI. Paleologa, * okoli 1372, † 23. marec 1450.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Helena Dragaš
Hilandar
Samostan Hilandar (srbsko Манастир Хиландар, Manastir Hilandar, grško, Moní Chilandaríou) je eden od dvajsetih pravoslavnih samostanov na gori Atos v Grčiji.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Hilandar
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Islam
Ivan Aleksander
Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Ivan Aleksander
Ivan VIII. Paleolog
Ivan VIII.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Ivan VIII. Paleolog
Kjustendil
Kjustendil je glavno mesto okraja Kjustendil v jugozahodni Bolgariji.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Kjustendil
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Konstantin XI. Paleolog
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Manuel II. Paleolog
Mircea I. Vlaški
Mircea I. ali Mircea Starejši (romunsko Mircea cel Bătrân, Starejši) je bil od leta 1418 do svoje smrti vlaški knez, * 1355, † 31. januar 1418.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Mircea I. Vlaški
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Osmansko cesarstvo
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Romunija
Sebastokrator
Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Sebastokrator
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Severna Makedonija
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Seznam bizantinskih cesarjev
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Srbija
Stefan Lazarević
Stefan Lazarević, znan tudi kot Stevan Visoki (je bil srbski knez in despot, pesnik in reformator, * 1377, Kruševac, Srbija, † 19. julij 1427, Crkvine pri Mladenovcu, Srbija. Bil je sin in naslednik kneza Lazarja Hrebeljanovića in kneginje Milice iz stranske veje dinastije Nemanjićev.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Stefan Lazarević
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Trapezundsko cesarstvo
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Vazal
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Vlaška
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in Vzhodna pravoslavna cerkev
1395
1395 (MCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in 1395
17. maj
17.
Poglej Konstantin Dragaš Dejanović in 17. maj