Kazalo
15 odnosi: Absolutni izsev, Astronomska enota, Žrebiček (ozvezdje), Družba Jezusova, Jacques Cassini, Julijanski dan, Jupiter, Komet, Lisička (ozvezdje), Navidezni sij, Nîmes, Parabola, Rimska cesta (galaksija), Seznam neperiodičnih kometov, Sonce.
- Astronomska telesa, odkrita leta 1729
- Neperiodični kometi
Absolutni izsev
Absolútni izsèv, oziroma absolútna magnitúda je v astronomiji sij zvezde, kakršen je v resnici in ne kot ga vidimo z Zemlje.
Poglej Komet iz leta 1729 in Absolutni izsev
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Komet iz leta 1729 in Astronomska enota
Žrebiček (ozvezdje)
Žrebiček je ozvezdje severne nebesne poloble in drugo najmanjše od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Komet iz leta 1729 in Žrebiček (ozvezdje)
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Poglej Komet iz leta 1729 in Družba Jezusova
Jacques Cassini
Jacques Cassini II., francoski astronom in geograf, * 8. februar 1677, Pariz, Francija, † 18. april 1756, Thury pri Clermontu, Francija.
Poglej Komet iz leta 1729 in Jacques Cassini
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Poglej Komet iz leta 1729 in Julijanski dan
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Komet iz leta 1729 in Jupiter
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Komet iz leta 1729 in Komet
Lisička (ozvezdje)
Lisička je ozvezdje severne nebesne oble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Komet iz leta 1729 in Lisička (ozvezdje)
Navidezni sij
Navídezni síj ali navídezna magnitúda (oznaka m) zvezde, planeta ali drugega nebesnega telesa je v astronomiji sij (izsev), kot se ga vidi z Zemlje.
Poglej Komet iz leta 1729 in Navidezni sij
Nîmes
Nîmes (antična rimska Colonia Nemausus, oksitansko Nimes, latinsko Nemausus) je prefektura departmaja Gard v regiji Oksitanija v južni Franciji.
Poglej Komet iz leta 1729 in Nîmes
Parabola
Parabola Parábola, metnica je geometrijsko mesto točk ravnine, ki so od dane premice (vodnica parabole) enako oddaljene kot od dane točke (gorišča parabole).
Poglej Komet iz leta 1729 in Parabola
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Poglej Komet iz leta 1729 in Rimska cesta (galaksija)
Seznam neperiodičnih kometov
Med neperiodične komete se šteje tiste komete, ki imajo obhodno dobo 200 let in več.
Poglej Komet iz leta 1729 in Seznam neperiodičnih kometov
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Komet iz leta 1729 in Sonce
Glej tudi
Astronomska telesa, odkrita leta 1729
Neperiodični kometi
Prav tako znan kot Veliki komet iz leta 1729.