Odpri v Google MapsKazalo
47 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Ajshil, Apsirt, Ares, Argonavti, Arijan, Asirija, Železna doba, Črno morje, Basileus, Bronasta doba, Eksonim in endonim, Galatija (rimska provinca), Geografija, Goti, Grška mitologija, Gruzija, Gruzinci, Helij (mitologija), Herodot, Kavkaz, Kirka, Kuban, Kutaisi, Medeja, Mitraizem, Mokrišče, Neron, Obrezovanje moških, Okean, Okeanide, Plinij starejši, Poganstvo, Pompej Veliki, Prometej, Ptolemaj, Rioni, Satrapija, Senusret III., Simon Gorečnik, Skiti, Strabon, Svani, Sveti Andrej, Urartu, Vladarska rodbina, Zlato runo.
- Bivše države v Evropi
- Bivše evropske monarhije
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Kolhida in Ahemenidsko cesarstvo
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Poglej Kolhida in Ajshil
Apsirt
Apsirt (Absyrtus ali Apsyrtus) je bil v grški mitologiji sin kralja Eeta in Medejin brat.
Poglej Kolhida in Apsirt
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Kolhida in Ares
Argonavti
Argo, slika Lorenza Coste Argonávti so bili v grški mitologiji skupina junakov, ki so v času pred trojansko vojno na ladji Argo (od tod tudi ime Argo-navti) spremljali Jazona na otok Kolhido, kjer je bilo spravljeno zlato runo.
Poglej Kolhida in Argonavti
Arijan
Arijan iz Nikomedije (starogrški zgodovinar in filozof ter senator Rimskega imperija, * ok. 86/89, Nikomedija, Bitinija, † po 146/160, Atene. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o Aleksandru Velikem.
Poglej Kolhida in Arijan
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Kolhida in Asirija
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Poglej Kolhida in Železna doba
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Kolhida in Črno morje
Basileus
Antioha I. Soterja. Na zadnji strani kovanca je podoba Apolona, sedečega na omfalosu. Grški napis se bere: ''ΒΑΣΙΛΕΩΣ ΑΝΤΙΟΧΟΥ'' (kralj Antioh). Basileus (grško βασιλεύς) je grški naslov, s katerim so v preteklosti naslavljali različne monarhe.
Poglej Kolhida in Basileus
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Kolhida in Bronasta doba
Eksonim in endonim
Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu delimo na endonime in eksonime.
Poglej Kolhida in Eksonim in endonim
Galatija (rimska provinca)
Galatija (latinsko: Galatia), rimska provinca v osrednji Anatoliji v sedanji Turčiji, ki jo je leta 25 pr.
Poglej Kolhida in Galatija (rimska provinca)
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Kolhida in Geografija
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Kolhida in Goti
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Kolhida in Grška mitologija
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Kolhida in Gruzija
Gruzinci
Gruzinci, znani tudi kot Kartvelci, so kavkaški narod, ki živi v Gruziji.
Poglej Kolhida in Gruzinci
Helij (mitologija)
Doprsni kip Helija Helij (tudi Helios) je v grški mitologiji bog sonca.
Poglej Kolhida in Helij (mitologija)
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Kolhida in Herodot
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Kolhida in Kavkaz
Kirka
Umetniška upodobitev Kirke, ki ponuja čašo Odiseju Kirka (starogrško: Kírkē) je bila v grški mitologiji hči titana Heliosa in nimfe Perse.
Poglej Kolhida in Kirka
Kuban
Kubansko okrožje severno od Kavkaza; karta iz leta 1892 Kuban (rusko Кубань, adigejsko Пшызэ, ukrajinsko Кубань) je geografska regija v južni Rusiji v porečju reke Kuban ob Črnem morju med Donsko stepo, delto Volge in Kavkazom.
Poglej Kolhida in Kuban
Kutaisi
Kutaisi (ქუთაისი) je tretje najbolj naseljeno mesto v Gruziji in tradicionalno drugo po pomembnosti po glavnem mestu Tbilisiju.
Poglej Kolhida in Kutaisi
Medeja
Fredericka Sandysa Medeja (starogrško: Médeia, latinsko Mēdēa) je bila v grški mitologiji hči kolhidskega kralja Eeta, Apsirtova sestra.
Poglej Kolhida in Medeja
Mitraizem
Mitrov tempelj na Rožancu pri Črnomlju Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve.
Poglej Kolhida in Mitraizem
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Kolhida in Mokrišče
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Kolhida in Neron
Obrezovanje moških
Penis odraslega moškega pred obrezovanjem in po njem Obrezovanje moških ali cirkumcizija (latinsko circumcisio) je postopek, pri katerem moškemu (pogosto še dečku) odrežejo prednjo kožico (prepucij) na spolnem udu.
Poglej Kolhida in Obrezovanje moških
Okean
Okean (grško Ὠκεανός Ōkeanós), tudi Ogenos (Ogenos, Ωγηνος) ali Ogen (Ωγην), je bil božanski lik v klasični antiki, pri Grkih in Rimljanih bog morja in oceanov, ki obkrožajo svet.
Poglej Kolhida in Okean
Okeanide
Gustava Doréja Okeanide so bile v grški in rimski mitologiji morske nimfe.
Poglej Kolhida in Okeanide
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Poglej Kolhida in Plinij starejši
Poganstvo
Poganstvo je skupen naziv za več ne-judovsko-krščanskih mnogoboštvenih religij.
Poglej Kolhida in Poganstvo
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Poglej Kolhida in Pompej Veliki
Prometej
Prometej človeštvu prinaša ogenj (Heinrich Friedrich Füger, okrog 1817) Prometej (grško Προμηθευς, Prometheus - 'ki vnaprej misli') je v grški mitologiji eden od Titanov (sin Japeta in Klimene) ene od Okeanid ter Atlantov in Epimetejev brat.
Poglej Kolhida in Prometej
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Kolhida in Ptolemaj
Rioni
Reka Rioni ali Rion (gruzijsko: რიონი Rioni, grško: Φᾶσις Fasis) je glavna reka zahodne Gruzije.
Poglej Kolhida in Rioni
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Kolhida in Satrapija
Senusret III.
Hakaure Senusret III., včasih tudi Senvosret III.
Poglej Kolhida in Senusret III.
Simon Gorečnik
Simon Gorečnik (tudi Simon Kananej ali Simon Zelot) je bil eden od dvanajstih Jezusovih apostolov.
Poglej Kolhida in Simon Gorečnik
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Kolhida in Skiti
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Kolhida in Strabon
Svani
Svani (gruzijsko: სვანი, Svani) so etnična podskupina Gruzijcev (Kartvelijcev) Stephen F. Jones.
Poglej Kolhida in Svani
Sveti Andrej
Apostol Andrej je bil prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov in velja za pomembnega krščanskega svetnika, * Betsajda ob Galilejskem jezeru; + 30. november ?, Patras, Grčija.
Poglej Kolhida in Sveti Andrej
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Kolhida in Urartu
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Kolhida in Vladarska rodbina
Zlato runo
Zlato runo (starogrško Χρυσόμαλλον Δέρας) je v grški mitologiji predstavljalo krzno krilatega ovna Krisomalosa (Χρυσόμαλλος).
Poglej Kolhida in Zlato runo