Kazalo
35 odnosi: Alessandro Volta, Atom, Atomska teža, Švedi, Švedska, Bolezen, Cerij, Copleyjeva medalja, Elektrokemija, Francis Kiernan, Karolinski inštitut, Kataliza, Kemija, Kemijska formula, Kemijski element, Kemijski simbol, Kraljeva švedska akademija znanosti, Kraljeva družba, Litij, London, Medicina, Mineral, Mineralogija, Selen, Silicij, Snov, Stockholm, Torij, Univerza v Uppsali, Vanadij, Znanost, 1779, 1848, 20. avgust, 7. avgust.
- Švedski plemiči
- Cerij
- Diplomiranci Univerze v Uppsali
- Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
- Odkritelji kemičnih elementov
- Predavatelji na Karolinskem inštitutu
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Rojeni leta 1779
- Selen
- Torij
- Tuji člani Kraljeve družbe
- Umrli leta 1848
- Člani Švedske akademije
- Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Alessandro Volta
Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Alessandro Volta
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Atom
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Atomska teža
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Švedi
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Švedska
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Bolezen
Cerij
Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Cerij
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Copleyjeva medalja
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Elektrokemija
Francis Kiernan
Francis Kiernan, britanski anatom in zdravnik, * 2. oktober 1800, † 31. december 1874.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Francis Kiernan
Karolinski inštitut
Karolinski inštitut je javna medicinska univerza s sedežem v Občini Solna (del mestnega območja Stockholma) na Švedskem.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Karolinski inštitut
Kataliza
Kataliza je postopek povečanja reakcijske hitrosti kemijske reakcije z dodajanjem snovi, znane kot katalizator.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Kataliza
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Kemija
Kemijska formula
Kemijska formula je simbolični ali grafični prikaz sestave oziroma zgradbe molekule kemijske spojine.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Kemijska formula
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Kemijski element
Kemijski simbol
Kemijski simbol je standardna kratica oziroma skrajšana različica imena kemijskega elementa, ki se uporablja v kemijskih formulah.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Kemijski simbol
Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva švedska akademija znanosti (okrajšano KVA) je nevladna akademska ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, usmerjena v spodbujanje napredka znanosti in zagotavljanja njene svobode.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Kraljeva švedska akademija znanosti
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Kraljeva družba
Litij
Lítij je kemični element, ki ima simbol Li in atomsko število 3.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Litij
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in London
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Medicina
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Mineral
Mineralogija
Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Mineralogija
Selen
Selén (latinsko selenium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Se in atomsko število 34.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Selen
Silicij
Silícij (latinsko silicium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Si in atomsko število 14.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Silicij
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Snov
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Stockholm
Torij
Torij Torij je kemični element, radioaktivna kovina srebrno bele barve.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Torij
Univerza v Uppsali
Univerza v Uppsali je javna univerza s sedežem v mestu Uppsala na Švedskem.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Univerza v Uppsali
Vanadij
Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Vanadij
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in Znanost
1779
1779 (MDCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in 1779
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in 1848
20. avgust
20.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in 20. avgust
7. avgust
7.
Poglej Jöns Jacob Berzelius in 7. avgust
Glej tudi
Švedski plemiči
Cerij
Diplomiranci Univerze v Uppsali
Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)
Odkritelji kemičnih elementov
Predavatelji na Karolinskem inštitutu
Prejemniki Copleyjeve medalje
Rojeni leta 1779
Selen
Torij
Tuji člani Kraljeve družbe
Umrli leta 1848
Člani Švedske akademije
Člani Kraljeve nizozemske akademije umetnosti in znanosti
Prav tako znan kot Berzelius, Jöns Jakob Berzelius.