Kazalo
34 odnosi: Anton Mažgon, Škale, Celje, Celovec, Docent, Doktorat, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Filozofija, Gimnazija, Innsbruck, Krajnc, Kranjska, Matej Cigale, Odvetnik, Praga, Pravnik, Profesor, Radgona, Sibiu, Slovenci, Slovenj Gradec, Transilvanija, Zedinjena Slovenija, 17. februar, 1821, 1832, 1841, 1842, 1845, 1847, 1849, 1853, 1875, 22. februar.
Anton Mažgon
Anton Mažgon, slovenski pravnik, * 15. maj 1812, Jelični Vrh, † 24. avgust, 1849, Ljubljana.
Poglej Jožef Krajnc in Anton Mažgon
Škale
Škale so nekdanje naselje v Mestni občini Velenje.
Poglej Jožef Krajnc in Škale
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Jožef Krajnc in Celje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Jožef Krajnc in Celovec
Docent
Docènt oz.
Poglej Jožef Krajnc in Docent
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Jožef Krajnc in Doktorat
Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).
Poglej Jožef Krajnc in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Jožef Krajnc in Filozofija
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Jožef Krajnc in Gimnazija
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Jožef Krajnc in Innsbruck
Krajnc
Krajnc je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Jožef Krajnc in Krajnc
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Jožef Krajnc in Kranjska
Matej Cigale
Matej Cigale, slovenski pravnik, jezikoslovec, terminolog, urednik, * 2. september 1819, Lome, Občina Idrija, † 20. april 1889, Dunaj.
Poglej Jožef Krajnc in Matej Cigale
Odvetnik
Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.
Poglej Jožef Krajnc in Odvetnik
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Jožef Krajnc in Praga
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Poglej Jožef Krajnc in Pravnik
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Jožef Krajnc in Profesor
Radgona
Radgona (Bad Radkersburg) je mesto na jugovzhodu Avstrijske Štajerske v t. i. Radgonskem kotu z okoli 2000 prebivalci.
Poglej Jožef Krajnc in Radgona
Sibiu
Sibiu (romunska izgovarjava, zastarelo Sibiiu; transilvanskosaško Härmeschtat, madžarsko Nagyszeben) je mesto v Transilvaniji v Romuniji s 147.245 prebivalci.
Poglej Jožef Krajnc in Sibiu
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Jožef Krajnc in Slovenci
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Poglej Jožef Krajnc in Slovenj Gradec
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Jožef Krajnc in Transilvanija
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Jožef Krajnc in Zedinjena Slovenija
17. februar
17.
Poglej Jožef Krajnc in 17. februar
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jožef Krajnc in 1821
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Jožef Krajnc in 1832
1841
1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jožef Krajnc in 1841
1842
1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jožef Krajnc in 1842
1845
1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jožef Krajnc in 1845
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jožef Krajnc in 1847
1849
1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jožef Krajnc in 1849
1853
1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jožef Krajnc in 1853
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jožef Krajnc in 1875
22. februar
22.
Poglej Jožef Krajnc in 22. februar