Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Jože Kastelic

Index Jože Kastelic

Jožef Kastelic, slovenski arheolog, filolog, antični zgodovinar, muzealec, univerzitetni profesor, pesnik, prevajalec in likovni kritik, * 18. avgust 1913, Šentvid pri Stični, † 20. maj 2003.

Kazalo

  1. 74 odnosi: Anton Sovre, Argo, Arheologija, Šempeter v Savinjski dolini, Šentvid pri Stični, Bled, Disertacija, Doktorat, Dom in svet, Društvo slovenskih pisateljev, Emeritus, Enciklopedija Slovenije, Epigrafika, Filologija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, France Prešeren, Grščina, Josip Osana, Klasična filologija, Klasična gimnazija, Klasična gimnazija v Ljubljani, Klasični jezik, Književnost, Knjižnica, Kritik, Kultura, Kustos, Latinščina, Mitologija, Mladika (razločitev), Monografska publikacija, Narodni muzej Slovenije, Novinarstvo, Numizmatika, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Pedagoška fakulteta v Mariboru, PEN, Pesništvo, Pesnik, Prevajalec, Prevajanje, Profesor, Ravnatelj, Seznam slovenskih arheologov, Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, Simbolizem, Situla, Slovenci, Sodobnost (revija), Stari vek, ... Razširi indeks (24 več) »

Anton Sovre

‎ Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.

Poglej Jože Kastelic in Anton Sovre

Argo

Argo je lahko.

Poglej Jože Kastelic in Argo

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Jože Kastelic in Arheologija

Šempeter v Savinjski dolini

Šempeter v Savinjski dolini je strnjeno naselje ob robu mesta Žalec v osrčju Savinjske doline.

Poglej Jože Kastelic in Šempeter v Savinjski dolini

Šentvid pri Stični

Šentvid pri Stični (Sankt Veit) je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež krajevne skupnosti, ki leži v severovzhodnem delu Občine Ivančna Gorica ter sedež župnije Šentvid pri Stični.

Poglej Jože Kastelic in Šentvid pri Stični

Bled

Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.

Poglej Jože Kastelic in Bled

Disertacija

Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.

Poglej Jože Kastelic in Disertacija

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Jože Kastelic in Doktorat

Dom in svet

Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.

Poglej Jože Kastelic in Dom in svet

Društvo slovenskih pisateljev

Društvo slovenskih pisateljev je neprofitno stanovsko združenje slovenskih književnikov s sedežem v Ljubljani.

Poglej Jože Kastelic in Društvo slovenskih pisateljev

Emeritus

Dopolnilo emeritus (častni, zaslužni; množina emeriti) se uporablja v povezavi s poklicnim naslovom profesor ali škof. Dodeljuje se za posebne zasluge profesorjev, ponekod pa tudi redno ob upokojitvi, saj nakazuje le njegov "upokojenski" status (slovenjeno tudi: emeritirani profesor), zato je avtomatično prevajanje tujih "emeritusov" kot "zaslužnih profesorjev" pogosto neustrezno.

Poglej Jože Kastelic in Emeritus

Enciklopedija Slovenije

Vseh 16 zvezkov ''Enciklopedije Slovenije'' Enciklopedija Slovenije (kratica ES) je slovenska enciklopedija o rečeh, povezanih s Slovenijo, ki jo je v letih 1987–2002 v 16 zvezkih izdala založba Mladinska knjiga na podlagi posebnega dogovora oz.

Poglej Jože Kastelic in Enciklopedija Slovenije

Epigrafika

Epigráfika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje napise na različnih materialih kot so les, kamen, steklo, marmor, kovine, usnje, itd...

Poglej Jože Kastelic in Epigrafika

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Poglej Jože Kastelic in Filologija

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.

Poglej Jože Kastelic in Filozofska fakulteta v Ljubljani

France Prešeren

France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

Poglej Jože Kastelic in France Prešeren

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Jože Kastelic in Grščina

Josip Osana

Josip Osana, slovenski filolog in stenograf, * 26. februar 1886, Ljubljana, † 1951.

Poglej Jože Kastelic in Josip Osana

Klasična filologija

Klásična filologíja je smer filologije, ki se ukvarja s staro grščino in latinščino.

Poglej Jože Kastelic in Klasična filologija

Klasična gimnazija

Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.

Poglej Jože Kastelic in Klasična gimnazija

Klasična gimnazija v Ljubljani

Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.

Poglej Jože Kastelic in Klasična gimnazija v Ljubljani

Klasični jezik

Klasični jezik je jezik z obsežnim književnim izročilom, ki ga lahko označimo kot »klasičnega«, kar pomeni, da mora biti starodaven, s samoniklo tradicijo, neodvisno od drugih tradicij, imeti pa mora tudi bogato zapuščino književnih del.

Poglej Jože Kastelic in Klasični jezik

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Poglej Jože Kastelic in Književnost

Knjižnica

Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.

Poglej Jože Kastelic in Knjižnica

Kritik

Krítik (preko nemščine kritik - iz starogrščine κριτής: krités - sodnik) je oseba, ki poda strokovno mnenje o določenemu delu oziroma izdelku.

Poglej Jože Kastelic in Kritik

Kultura

Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.

Poglej Jože Kastelic in Kultura

Kustos

Kustos (lat. custos; čuvaj, varuh, stražar) je upravnik muzeja ali umetniškega razstavnega prostora oziroma znanstveni delavec v takih ustanovah.

Poglej Jože Kastelic in Kustos

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Jože Kastelic in Latinščina

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Poglej Jože Kastelic in Mitologija

Mladika (razločitev)

Mladika je lahko ime publikacij.

Poglej Jože Kastelic in Mladika (razločitev)

Monografska publikacija

Monografska publikacija (monografija) ali knjiga je publikacija, ki izide v enem ali več zvezkih oziroma z vnaprej določenim številom fizično ločenih zvezkov.

Poglej Jože Kastelic in Monografska publikacija

Narodni muzej Slovenije

Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.

Poglej Jože Kastelic in Narodni muzej Slovenije

Novinarstvo

Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.

Poglej Jože Kastelic in Novinarstvo

Numizmatika

Numizmátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje novce oziroma denar in zbirateljski konjiček, ki se ukvarja z zbiranjem in preučevanjem kovancev in bankovcev.

Poglej Jože Kastelic in Numizmatika

Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Oddelek za zgodovino deluje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Poglej Jože Kastelic in Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani

Pedagoška fakulteta v Mariboru

Pedagoška fakulteta (kratica UM PEF MB), s sedežem na Koroški cesti 160 v Mariboru, je fakulteta, ki je članica Univerze v Mariboru.

Poglej Jože Kastelic in Pedagoška fakulteta v Mariboru

PEN

PEN je kratica za mednarodno združenje književnikov: pesnikov, esejistov in pisateljev (Poets-Essayists-Novelists).

Poglej Jože Kastelic in PEN

Pesništvo

kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.

Poglej Jože Kastelic in Pesništvo

Pesnik

Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.

Poglej Jože Kastelic in Pesnik

Prevajalec

Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.

Poglej Jože Kastelic in Prevajalec

Prevajanje

Prevajanje je proces prenosa pomena iz izvirnega jezika v ciljni jezik.

Poglej Jože Kastelic in Prevajanje

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Poglej Jože Kastelic in Profesor

Ravnatelj

Ravnatelj je naziv, ki se uporablja za administrativnega vodjo šole, zavoda ali ustanove (včasih namesto direktorja).

Poglej Jože Kastelic in Ravnatelj

Seznam slovenskih arheologov

Seznam slovenskih arheologov (vključuje tudi tuje arheologe, ki so delovali na slovenskem ozemlju).

Poglej Jože Kastelic in Seznam slovenskih arheologov

Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, teoretikov, kritikov in urednikov.

Poglej Jože Kastelic in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Simbolizem

Religiozmi simboli Simbolízem je sistematična uporaba simbolov (znakov, znamenj).

Poglej Jože Kastelic in Simbolizem

Situla

Reprodukcija Vaške situle Situla (latinsko vedro) je izraz, ki se nanaša na starodavno okrašeno kovinsko (največkrat bronasto) posodo v obliki vedra ali vaze, značilno za čas od 8.

Poglej Jože Kastelic in Situla

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Jože Kastelic in Slovenci

Sodobnost (revija)

Stran iz prve številke ''Sodobnosti'' (1933) Sodobnost je slovenska revija za književnost in kulturo.

Poglej Jože Kastelic in Sodobnost (revija)

Stari vek

Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.

Poglej Jože Kastelic in Stari vek

Stična

Stična je kraj z okoli 1.000 prebivalci v Občini Ivančna Gorica.

Poglej Jože Kastelic in Stična

Umetnostna zgodovina

Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.

Poglej Jože Kastelic in Umetnostna zgodovina

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Poglej Jože Kastelic in Univerza v Ljubljani

Univerza v Mariboru

Univêrza v Máriboru je druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji.

Poglej Jože Kastelic in Univerza v Mariboru

Zgodovinar

Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.

Poglej Jože Kastelic in Zgodovinar

Zgodovinski časopis

Zgodovinski časopis je slovenska zgodovinska znanstvena revija.

Poglej Jože Kastelic in Zgodovinski časopis

18. avgust

18.

Poglej Jože Kastelic in 18. avgust

1913

1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Jože Kastelic in 1913

1926

1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Jože Kastelic in 1926

1932

1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Jože Kastelic in 1932

1942

1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Jože Kastelic in 1942

1943

1943 (MCMXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Jože Kastelic in 1943

1945

1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Jože Kastelic in 1945

1947

1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Jože Kastelic in 1947

1955

1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Jože Kastelic in 1955

1957

1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Jože Kastelic in 1957

1958

1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Jože Kastelic in 1958

1959

1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Jože Kastelic in 1959

1962

1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Jože Kastelic in 1962

1968

1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Jože Kastelic in 1968

1983

1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Jože Kastelic in 1983

1985

1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Jože Kastelic in 1985

20. maj

20.

Poglej Jože Kastelic in 20. maj

2003

2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Jože Kastelic in 2003

, Stična, Umetnostna zgodovina, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Zgodovinar, Zgodovinski časopis, 18. avgust, 1913, 1926, 1932, 1942, 1943, 1945, 1947, 1955, 1957, 1958, 1959, 1962, 1968, 1983, 1985, 20. maj, 2003.