Kazalo
39 odnosi: Avstro-Ogrska, Železniška proga Kranj–Naklo, Beograd, Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinjska proga, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo), Dunaj, Gospodarstvo, Ivan Knez, Kamnik, Katoliška narodna stranka, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kranj, Kranjski deželni zbor, Ljubljana, Mošnje, Pazin, Peter Kozina, Pivovarna Union, Planina (pašnik), Podnart, Politik, Pravo, Prva slovenska Narodna vlada, Radovljica, Selška dolina, Slovenci, Srednja vas v Bohinju, Univerza v Gradcu, Veleposlanik, Vitez, Vodovod, Zgornje Gorje, 18. avgust, 1866, 19. oktober, 1932.
- Jugoslovanski politiki
- Osebnosti Avstro-Ogrske
- Poslanci kranjskega deželnega zbora
- Člani Slovenske ljudske stranke (zgodovinske)
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Avstro-Ogrska
Železniška proga Kranj–Naklo
Železniška proga Kranj - Naklo je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Železniška proga Kranj–Naklo
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Beograd
Bled
Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Bled
Bohinjska Bistrica
Bohinjska Bistrica je naselje z okoli 1800 prebivalci (2020) in središče Občine Bohinj oz.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Bohinjska Bistrica
Bohinjska proga
Bohinjska proga povezuje srednjo Evropo z Mediteranom Prireditev ob odprtju leta 1906 Muzejski vlak Bohinjski predor (Bohinjska Bistrica) Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Bohinjska proga
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Stavba Reichsrata okoli leta 1900 Državni zbor je bil dvodomni parlament Avstrijskega cesarstva (1861-1865) oziroma avstrijskega dela Avstro-Ogrske (Cislajtanije, 1867-1918).
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Dunaj
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Gospodarstvo
Ivan Knez
Ivan Knez, slovenski trgovec, podjetnik, gospodarstvenik in politik, * 9. avgust 1853, Podgora nad Šentvidom pri Ljubljani, † 2. januar 1926, Dunaj.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Ivan Knez
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Kamnik
Katoliška narodna stranka
Katoliška narodna stranka (kratica KNS) je bila slovenska politična stranka, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko ljudsko stranko.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Katoliška narodna stranka
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Kranj
Kranjski deželni zbor
Kranjskega deželnega dvorca Kranjski deželni zbor je bil najvišjizakonodajni organ deželne avtonomije vojvodine Kranjske.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Kranjski deželni zbor
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Ljubljana
Mošnje
Mošnje so vas južno od Radovljice, in sicer na nadmorski višini med 478 in 482 metri.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Mošnje
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Pazin
Peter Kozina
Peter Kozina, slovenski podjetnik, * 19. junij 1876, Dolenja vas, † 21. februar 1930, Ljubljana.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Peter Kozina
Pivovarna Union
Celovški cesti Pivovarna Union je ena največjih pivovarn v Sloveniji, ustanovljena je bila leta 1864 v Ljubljani.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Pivovarna Union
Planina (pašnik)
Planina Dedno polje, Bohinjske planine Velika planina Planina je s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Planina (pašnik)
Podnart
Podnart je naselje v Občini Radovljica.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Podnart
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Politik
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Pravo
Prva slovenska Narodna vlada
Razglas Narodne vlade SHS Prva slovenska Narodna vlada je bila ustanovljena 31.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Prva slovenska Narodna vlada
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Radovljica
Selška dolina
Selška dolina je dolga in ozka dolina pod Ratitovcem.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Selška dolina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Slovenci
Srednja vas v Bohinju
Srednja vas v Bohinju je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Srednja vas v Bohinju
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Univerza v Gradcu
Veleposlanik
Veleposlanik ali ambasador je najvišji diplomatski predstavnik neke države v drugi državi, ki vodi veleposlaništvo.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Veleposlanik
Vitez
Hermana II na viteškem turnirju Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smislu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Vitez
Vodovod
Vrhniki iz leta 1904 Vodovòd je splet cevi in cistern, ki dovaja in odvaja vodo.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Vodovod
Zgornje Gorje
Zgornje Gorje so naselje, središče občine Gorje.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in Zgornje Gorje
18. avgust
18.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in 18. avgust
1866
1866 (MDCCCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in 1866
19. oktober
19.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in 19. oktober
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Josip Pogačnik (politik) in 1932
Glej tudi
Jugoslovanski politiki
Osebnosti Avstro-Ogrske
Poslanci kranjskega deželnega zbora
Člani Slovenske ljudske stranke (zgodovinske)
Prav tako znan kot Josip Pogačnik, Jožef Pogačnik (1866).