Hitreje kot brskalnik!
49 odnosi: Aberdeen, Akademik, Alkohol, Artritis, August Krogh, Škoti, Škotska, Žarkoplavutarice, Biokemija, Cleveland, Ohio, Diabetes, Duhovnik, Fiziologija, Fosfor, Francoščina, Frederick Grant Banting, Golf, Insulin, Kraljeva družba, Langerhansov otoček, Medicina, Mišica, Možgani, Montréal, Mycobacterium tuberculosis, Nemška akademija znanosti Leopoldina, Nobelov sklad, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Ogljikov hidrat, Osrednje živčevje, Patent, Presnova, Prva svetovna vojna, Rim, Science, Sladkorna bolezen, Trebušna slinavka, Univerza McGill, Univerza v Cambridgeu, Univerza v Leipzigu, Univerza v Torontu, Washington, D.C., Združene države Amerike, Znanstvena revija, 16. marec, 1876, 1935, 6. september.
Aberdeen
Marischal College, Aberdeen Aberdeen je mesto na Škotskem (Združeno kraljestvo).
Novo!!: John James Rickard Macleod in Aberdeen · Poglej več »
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Akademik · Poglej več »
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Alkohol · Poglej več »
Artritis
Artrítis (iz grščine arthro- – sklep + -itis – končnica, ki označuje vnetje) pomeni vnetje enega ali več sklepov.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Artritis · Poglej več »
August Krogh
Schack August Steenberg Krogh, danski fiziolog, nobelovec, * 15. november 1874, Grenå, Jutland, Danska, † 13. september 1949, København.
Novo!!: John James Rickard Macleod in August Krogh · Poglej več »
Škoti
Dudaši Škoti so prebivalci Škotske.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Škoti · Poglej več »
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Škotska · Poglej več »
Žarkoplavutarice
Žarkoplavutarice (znanstveno ime Actinopterygii) so največja skupina rib.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Žarkoplavutarice · Poglej več »
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Biokemija · Poglej več »
Cleveland, Ohio
Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Cleveland, Ohio · Poglej več »
Diabetes
Diabetes pomeni katerokoli bolezen z vodilnima simptomoma poliurijo (izločanje nenormalno velike količine seča) in polidipsijo (obilno pitje tekočin), npr.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Diabetes · Poglej več »
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Duhovnik · Poglej več »
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Fiziologija · Poglej več »
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Fosfor · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Francoščina · Poglej več »
Frederick Grant Banting
Sir Frederick Grant Banting, KBE, kanadski fiziolog in zdravnik, * 14. november, 1891, Alliston, Ontario, Kanada † 21. februar, 1941, Nova Fundlandija, Kanada.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Frederick Grant Banting · Poglej več »
Golf
Igrišče za golf iz zraka Animacija pravilnega udarca Golf je šport, pri katerem poskuša igralec z udarci s palico spraviti žogico v luknjo v tleh.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Golf · Poglej več »
Insulin
aminokislin H--NH-CHR-CO-n-OH proteina, kjer je R del, ki štrli iz skeleta vsake aminokisline. Insulín (tudi inzulin) (latinsko insula pomeni otok) je polipeptidni hormon trebušne slinavke, ki ga izločajo β-celice Langerhansovih otočkov.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Insulin · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Kraljeva družba · Poglej več »
Langerhansov otoček
Langerhansovi otočki, obarvani s hematoksilinom in eosinom. Langerhansovi ali pankreasni otočki so skupki celic v trebušni slinavki, ki jih sestavljajo endokrine celice ter predstavljajo 1–2 % celotne mase organa.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Langerhansov otoček · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Medicina · Poglej več »
Mišica
Diagram ramenske mišice Mišica je organ, ki s krčenjem omogoča gibanje telesnega dela.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Mišica · Poglej več »
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Možgani · Poglej več »
Montréal
Montréal, središče mesta Montreal je drugo največje mesto v Kanadi in največje mesto kanadske province Québec.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Montréal · Poglej več »
Mycobacterium tuberculosis
Mycobacterium tuberculosis je bakterija, ki je v največ primerih povzročitelj jetike (tuberkuloze); med drugimi povzročitelji te bolezni so lahko še Mycobacterium bovis, Mycobacterium africanum, Mycobacterium avium ali Mycobacterium marinum.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Mycobacterium tuberculosis · Poglej več »
Nemška akademija znanosti Leopoldina
Nemška akademija znanosti Leopoldina (izvirno nemško Leopoldina Deutsche Akademie der Wissenschaften) je nacionalna akademija znanosti s sedežem v Halleju.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Nemška akademija znanosti Leopoldina · Poglej več »
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Nobelov sklad · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Nobelova nagrada · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Ogljikov hidrat
200x200_pik Ogljikov hidrat ali ogljikohidrat (s tujko karbohidrat in saharid) je organska spojina, ki jo v razmerju 1:2:1 gradijo atomi ogljika, vodika in kisika.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Ogljikov hidrat · Poglej več »
Osrednje živčevje
Osrednje (centralno) živčevje oziroma osrednji živčni sistem je pri vretenčarjih največji del živčevja, ki ga sestavljajo možgani in hrbtenjača.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Osrednje živčevje · Poglej več »
Patent
Patent je zakonsko zaščitena in izključna pravica gospodarskega izkoriščanja izuma, ki jih dodeli država imetniku patenta za omejeno dobo, po navadi je to za 20 let.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Patent · Poglej več »
Presnova
Presnova ali metabolizem (grško μεταβολισμός) zajema kemične in fizikalne procese, pri katerih nastajajo ter se razgrajujejo snovi v organizmu.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Presnova · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Rim · Poglej več »
Science
Science (angleško: »znanost« oz. »naravoslovje«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo izdaja Ameriško združenje za napredek naravoslovnih znanosti (American Association for the Advancement of Science, AAAS).
Novo!!: John James Rickard Macleod in Science · Poglej več »
Sladkorna bolezen
Sladkorna bolezen, žargonsko tudi diabetes,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5511744/diabetes?query.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Sladkorna bolezen · Poglej več »
Trebušna slinavka
Trebušna slinavka ali pankreas je podolgovat, iz režnjev sestavljen organ.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Trebušna slinavka · Poglej več »
Univerza McGill
Univerza McGill oz.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Univerza McGill · Poglej več »
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Univerza v Cambridgeu · Poglej več »
Univerza v Leipzigu
Univerza v Leipzigu je nemška javna univerza s sedežem v Leipzigu v zvezni deželi Saška.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Univerza v Leipzigu · Poglej več »
Univerza v Torontu
Univerza v Torontu je kanadska javna univerza s sedežem v Torontu, Ontario, Kanada.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Univerza v Torontu · Poglej več »
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Washington, D.C. · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: John James Rickard Macleod in Združene države Amerike · Poglej več »
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Novo!!: John James Rickard Macleod in Znanstvena revija · Poglej več »
16. marec
16.
Novo!!: John James Rickard Macleod in 16. marec · Poglej več »
1876
1876 (MDCCCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: John James Rickard Macleod in 1876 · Poglej več »
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: John James Rickard Macleod in 1935 · Poglej več »
6. september
6.
Novo!!: John James Rickard Macleod in 6. september · Poglej več »
