Kazalo
18 odnosi: Dunaj, Fizika, Gimnazija, Ilirska Bistrica, Ivan Benigar, Karlovec, Matematika, Profesor, Radeče, Reka, Hrvaška, Slovenci, Vinkovci, Zagreb, Zgodovina, 1845, 1920, 20. december, 29. januar.
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Dunaj
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Fizika
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Gimnazija
Ilirska Bistrica
Ilirska Bistrica (Illyrisch Feistritz; Villa del Nevoso, pred 1927: Bisterza, madžarsko: Illírbeszterce) je mesto z okoli 4.500 prebivalci (2020) in središče občine Ilirska Bistrica.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Ilirska Bistrica
Ivan Benigar
Ivan (Janko J.) Benigar, (špansko Juan Benigar / Benniger), slovensko-hrvaški popotnik, raziskovalec, jezikoslovec, etnolog in antropolog, * 23. december 1883, Zagreb, † 14. januar, 1950, Aluminé, Argentina.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Ivan Benigar
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Karlovec
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Matematika
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Profesor
Radeče
Radeče (RatschachLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, pp. 88–89.) so mesto v Posavju z 2000 prebivalci in središče občine Radeče, ob izlivu potoka Sopota v reko Savo; med Zidanim mostom in Sevnico.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Radeče
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Reka, Hrvaška
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Slovenci
Vinkovci
Vinkovci so mesto z okoli 33.000 prebivalci na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Vinkovci
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Zagreb
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in Zgodovina
1845
1845 (MDCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in 1845
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in 1920
20. december
20.
Poglej Ivan Benigar (profesor) in 20. december
29. januar
29.