Kazalo
42 odnosi: Albrecht Dürer, Alegorija, Alessandro Farnese mlajši, Benediktinci, Brevir, Dirk Bouts, Emblem, Fra Angelico, Gentile da Fabriano, Gerard David, Giacomo Barozzi da Vignola, Giovanni Bellini, Ikona, Iluminiran rokopis, Izvirni greh, Jezus Kristus, Kolonada, Kraljevina Sicilija, Križni hodnik, Martin Schongauer, Monte Cassino, Palatinski grič, Papež Pavel II., Peristil, Perzijski vrtovi, Raffaello Santi, Renesansa, Sacra conversazione, Samostan, Skrinja zaveze, Slonokoščeni stolp, Srednji vek, Sveta Marija, Sveta Trojica, Sveti Duh, Sveti Marko, Firence, Sveto pismo, Tridentinski koncil, Visoka pesem, Vodna fontana, Vulgata, Zgodovina vrtov.
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Hortus conclusus in Albrecht Dürer
Alegorija
Alegorija je lik (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi.
Poglej Hortus conclusus in Alegorija
Alessandro Farnese mlajši
Alessandro Farnese mlajši, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 7. oktober 1520, Valentano, † 2. marec 1589, Ostia.
Poglej Hortus conclusus in Alessandro Farnese mlajši
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Hortus conclusus in Benediktinci
Brevir
Brevir, črnilo, barve in zlato na pergamentu; tretja četrtina 15. stoletja, iz muzeja umetnosti Walters. Brevír je katoliška liturgična knjiga z dnevnimi obveznimi molitvami za duhovnike, pa tudi laike.
Poglej Hortus conclusus in Brevir
Dirk Bouts
Dirk Bouts (* 1410-1420, Haarlem, 6. maj, 1475, Leuven), tudi Dieric, včasih napačno imenovan Stuerbout, je bil staronizozemski slikar.
Poglej Hortus conclusus in Dirk Bouts
Emblem
''Candide et syncer'' Emblem je likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost ali idejoSSKJ ali emblem je abstraktna ali reprezentativna slikovna podoba, ki predstavlja zamisel, kot moralno resnico ali alegorijo ali osebo, kot kralja ali svetnika.
Poglej Hortus conclusus in Emblem
Fra Angelico
Fra Angelico ali Beato Angelico, florentinski slikar, * pribl.
Poglej Hortus conclusus in Fra Angelico
Gentile da Fabriano
Gentile da Fabriano, italijanski slikar, * ok.
Poglej Hortus conclusus in Gentile da Fabriano
Gerard David
Gerard David (ok. 1460 - 13. avgust 1523) je bil staronizozemski slikar in iluminator rokopisov, znan po svoji briljantni uporabi barv.
Poglej Hortus conclusus in Gerard David
Giacomo Barozzi da Vignola
Giacomo Barozzi da Vignola (italijansko, * 1. oktober 1507, Vignola, vojvodina Ferrara (danes Italija), † 7. julij 1573, Rim, Papeške države), ki so ga pogosto imenovali tudi preprosto Vignola, je bil eden velikih italijanskih arhitektov manierizma 16.
Poglej Hortus conclusus in Giacomo Barozzi da Vignola
Giovanni Bellini
Giovanni Bellini (ok. 1430 – 26. november 1516) je bil italijanski renesančni slikar, verjetno najbolj znan iz družine beneških slikarjev Bellini.
Poglej Hortus conclusus in Giovanni Bellini
Ikona
Jezus kralj vesoljstva, samostan svete Katarine, Sinaj (6.stoletje) Ikona (grško.
Poglej Hortus conclusus in Ikona
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Hortus conclusus in Iluminiran rokopis
Izvirni greh
Izvirni greh (latinsko peccatum originale), imenovan tudi greh prednikov, je krščanski nauk o stanju greha, v katerem človeštvo obstaja od padca človeka, ki izvira iz Adamovega in Evinega upora v Edenskem vrtu, in sicer greh neposlušnosti pri uživanju prepovedanega sadeža z drevesa spoznanja dobrega in zla.
Poglej Hortus conclusus in Izvirni greh
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Hortus conclusus in Jezus Kristus
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Hortus conclusus in Kolonada
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Hortus conclusus in Kraljevina Sicilija
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Hortus conclusus in Križni hodnik
Martin Schongauer
Martin Schongauer (okoli 1445/1450, Colmar–2. februar 1491, Breisach), v Italiji znan kot Bel Martino in Martino d'Anversa, je bil nemški graver in slikar.
Poglej Hortus conclusus in Martin Schongauer
Monte Cassino
Monte Cassino (tudi Montecassino) je 520 metrov visoka skalnata planina 130 kilometrov južno od Rima in 2 kilometra zahodno od mesta Cassino.
Poglej Hortus conclusus in Monte Cassino
Palatinski grič
Palatinski grič (/ ˈpælətaɪn /; latinsko Collis Palatium ali Mons Palatinus; italijansko Palatino) je srednji med najstarejšimi rimskimi sedmimi griči in eden najstarejših delov mesta, imenovan tudi »prvo jedro rimskega imperija«.
Poglej Hortus conclusus in Palatinski grič
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Poglej Hortus conclusus in Papež Pavel II.
Peristil
Rekonstrukcija rimskega peristila in atrija v Pompejih Dekoracija v peristilni dvorani v templju Medinet Habu Peristil Dioklecijanove palače v Splitu danes Peristil v Grand Trianon Peristil (grško peristylos, lat. peristylum: obdan s stebri) je notranje dvorišče v templju v Egiptu, v helenistični Grčiji in rimski arhitekturi stebriščna veranda ali odprto stebrišče v stavbi, ki obdaja dvorišče ali atrij, ta pa lahko vsebuje notranji vrt.
Poglej Hortus conclusus in Peristil
Perzijski vrtovi
Tradicija in slog oblikovanja vrtov, ki ga predstavljajo perzijski vrtovi ali iranski vrtovi (perzijsko باغ ایرانی), primer rajskega vrta, so vplivali na oblikovanje vrtov od Andaluzije do Indije in širše Vrtovi Alhambre prikazujejo vpliv perzijske vrtne filozofije in sloga v mavrski palačni arhitekturi, od obdobja Al Andaluza v Španiji.
Poglej Hortus conclusus in Perzijski vrtovi
Raffaello Santi
''Portret Francesco Maria della Rovere'' (1514), Czartoryski Museum, Krakov (izgubljen med drugo svetovno vojno) Rafael, tudi Raffael da Urbino, Raffaello Santi, Raffaello Sanzio ali Rafaelo, italijanski renesančni slikar in arhitekt visoke renesanse * verjetno 6. april 1483, Urbino, † 6.
Poglej Hortus conclusus in Raffaello Santi
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Hortus conclusus in Renesansa
Sacra conversazione
V umetnosti je sacra conversazione (italijansko:; množina: sacre conversazioni - kar pomeni sveti pogovor) žanr, razvit v italijanskem renesančnem slikarstvu, z upodobitvijo Marije in otroka Jezusa med skupino svetnikov v relativno neformalni skupini, v nasprotju z bolj togimi in hierarhičnimi kompozicijami prejšnjih obdobij.
Poglej Hortus conclusus in Sacra conversazione
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Hortus conclusus in Samostan
Skrinja zaveze
Skrinja zaveze (Ārōn Hāb’rīt; Tābūt Al-ʿahd) je največja relikvija stare zaveze Svetega pisma.
Poglej Hortus conclusus in Skrinja zaveze
Slonokoščeni stolp
Slonokoščeni stolp, Marijin simbol, na nizozemski sliki (okrog 1500) Slonokoščeni stolp je izraz iz Svetega pisma, kjer v Visoki pesmi služi kot primera za lepoto.
Poglej Hortus conclusus in Slonokoščeni stolp
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Hortus conclusus in Srednji vek
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Hortus conclusus in Sveta Marija
Sveta Trojica
desno Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.
Poglej Hortus conclusus in Sveta Trojica
Sveti Duh
Upodobitev ''Svetega Duha v podobi goloba nad Sveto družino'' na sliki Juana Simona Gutierreza Sveti Duh je v krščanskem verovanju ena izmed treh božanskih oseb Svete Trojica, poleg Boga Očeta in Boga Sina (Božjega sina) Jezusa Kristusa.
Poglej Hortus conclusus in Sveti Duh
Sveti Marko, Firence
Samostan sv.
Poglej Hortus conclusus in Sveti Marko, Firence
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Hortus conclusus in Sveto pismo
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Hortus conclusus in Tridentinski koncil
Visoka pesem
Visoka pesem je ena od knjig Svetega pisma Stare zaveze.
Poglej Hortus conclusus in Visoka pesem
Vodna fontana
Vodna fontana je zgradba pretežno okrasne oblike, čigar namen je urejevati curke vode, ki prihajajo na dan iz naravnih ali umetnih izvirov (vodovodov).
Poglej Hortus conclusus in Vodna fontana
Vulgata
Vulgata Sixtina Vulgata (latinsko za »splošno razširjena, sprejeta«, polno ime: Vulgata versio) je latinski prevod Svetega pisma z začetka 5.
Poglej Hortus conclusus in Vulgata
Zgodovina vrtov
Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.
Poglej Hortus conclusus in Zgodovina vrtov