Kazalo
36 odnosi: Avstrija, Avstro-Ogrska, Benečija, Granata, Greben, Italija, Kanalska dolina, Koroška (zvezna dežela), Možnar, Nadporočnik, Napoleonske vojne, Poldnašnja špica, Poročnik, Predelska baterija, Prusija, Prva svetovna vojna, Rondel (fortifikacija), Schwarzlose (mitraljez), Soška fronta, Top, Trbiž, Trdnjava Bovške Kluže, Trdnjava Predel, Zapora pri Rabeljskem jezeru, Zgornja trdnjava Kluže, 11. november, 18. september, 1881, 1883, 1884, 1897, 19. stoletje, 1918, 2. april, 22. maj, 9. november.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Henslova utrdba in Avstrija
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Henslova utrdba in Avstro-Ogrska
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Henslova utrdba in Benečija
Granata
havbico ''Dora'' Granata je artilerijski naboj, ki je sestavljen iz kovinskega ovoja, eksplozivne polnitve, vžigalnika in glave naboja.
Poglej Henslova utrdba in Granata
Greben
Kamniti morski greben Greben (angl. reef) je lahko.
Poglej Henslova utrdba in Greben
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Henslova utrdba in Italija
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Henslova utrdba in Kanalska dolina
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Henslova utrdba in Koroška (zvezna dežela)
Možnar
Starinski možnar na podstavku Možnar je artilerijsko orožje na polnjenje od spredaj, ki je predhodnik sodobnega minometa. Izpopolnil ga je slovenski matematik in topniški častnik Jurij Vega. Možnar je bil krajša in širša različica havbice, ki pa je imel tečaje na podnožju, medtem ko jih ima havbica v ravnovesni točki.
Poglej Henslova utrdba in Možnar
Nadporočnik
Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.
Poglej Henslova utrdba in Nadporočnik
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Henslova utrdba in Napoleonske vojne
Poldnašnja špica
Poldnašnja špica (italijansko Jôf di Miezegnot) je 2.087 m visoka osrednja gora severnega grebena zahodnih Julijskih Alp.
Poglej Henslova utrdba in Poldnašnja špica
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Poglej Henslova utrdba in Poročnik
Predelska baterija
Predelska baterija (Batterie Predilsattel) je bila na izmed šestih koroških utrdb, ki so zapirale pot v dolino Ziljice in naprej v središče Avstrije.
Poglej Henslova utrdba in Predelska baterija
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Henslova utrdba in Prusija
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Henslova utrdba in Prva svetovna vojna
Rondel (fortifikacija)
Rondel je močna topniška utrdba z zaobljenim ali krožnim tlorisom podobne višine kot sosednje obzidje.
Poglej Henslova utrdba in Rondel (fortifikacija)
Schwarzlose (mitraljez)
Schwarzlose je avtroogrski mitraljez, ki ga je izumil nemški konstruktor Andreas Schwarzlose.
Poglej Henslova utrdba in Schwarzlose (mitraljez)
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Poglej Henslova utrdba in Soška fronta
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Poglej Henslova utrdba in Top
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Henslova utrdba in Trbiž
Trdnjava Bovške Kluže
Trdnjava danes Trdnjava danes Trdnjava Bovške Kluže (izvirno nemško Fort Flitscher Klause) je trdnjava, ki se nahaja v najožjem delu doline reke Koritnice.
Poglej Henslova utrdba in Trdnjava Bovške Kluže
Trdnjava Predel
Trdnjava Predel (Paßsperre Predil, Depot Oberbreth, Depot Predil) je bila ena izmed šestih utrdb, ki so tvorile sistem koroških utrdb.
Poglej Henslova utrdba in Trdnjava Predel
Zapora pri Rabeljskem jezeru
Zapora pri Rabeljskem jezeru (Seebachthalsperre) je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so zapirale pot v dolino Ziljice in naprej v središče Avstrije.
Poglej Henslova utrdba in Zapora pri Rabeljskem jezeru
Zgornja trdnjava Kluže
Zgornja trdnjava Kluže (Wehr Rombon, Werk Hermann), znana tudi kot Hermanova utrdba, je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so varovale dostop do Trbiža in v notranjost Avstrije.
Poglej Henslova utrdba in Zgornja trdnjava Kluže
11. november
11.
Poglej Henslova utrdba in 11. november
18. september
18.
Poglej Henslova utrdba in 18. september
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Henslova utrdba in 1881
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Henslova utrdba in 1883
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Henslova utrdba in 1884
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Henslova utrdba in 1897
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Henslova utrdba in 19. stoletje
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Henslova utrdba in 1918
2. april
2.
Poglej Henslova utrdba in 2. april
22. maj
22.
Poglej Henslova utrdba in 22. maj
9. november
9.
Poglej Henslova utrdba in 9. november