Kazalo
34 odnosi: Ašur, Anatolija, Anita (hetitski kralj), Ankara, Arheologija, Asirci, Asirija, Šupiluliuma I., Bedřich Hrozný, Berlin, Bitka pri Kadešu, Bronasta doba, Carigrad, Carigrajski arheološki muzej, Druga svetovna vojna, Grščina, Hati (Anatolija), Hatušili I., Hatušili III., Hetitščina, Hetiti, Klinopis, Kuššara, Mestna vrata, Muršili III., Muvatali II., New York, Organizacija združenih narodov, Pergamonski muzej, Prva svetovna vojna, Ramzes II., Tudhalija II., Turčija, Turščina.
- Kraji svetovne dediščine v Turčiji
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Hatuša in Ašur
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Hatuša in Anatolija
Anita (hetitski kralj)
Anita, sin Pithane, je bil kralj Kušare, mesta, ki ga še niso prepoznali.
Poglej Hatuša in Anita (hetitski kralj)
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Poglej Hatuša in Ankara
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Hatuša in Arheologija
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Hatuša in Asirci
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Hatuša in Asirija
Šupiluliuma I.
Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.
Poglej Hatuša in Šupiluliuma I.
Bedřich Hrozný
Bedřich Hrozný, češki poliglot, arheolog in filolog, * 6. maj 1879, Lysá nad Labem, † 12. december 1952, Praga, Češkoslovaška.
Poglej Hatuša in Bedřich Hrozný
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Hatuša in Berlin
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Hatuša in Bitka pri Kadešu
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Hatuša in Bronasta doba
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Hatuša in Carigrad
Carigrajski arheološki muzej
Carigrajski arheološki muzej (İstanbul Arkeoloji Müzeleri) so skupina treh arheoloških muzejev v carigrajski mestni četrti Eminönü v bližini parka Gülhane in palače Topkapı.
Poglej Hatuša in Carigrajski arheološki muzej
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Hatuša in Druga svetovna vojna
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Hatuša in Grščina
Hati (Anatolija)
Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.
Poglej Hatuša in Hati (Anatolija)
Hatušili I.
Hatušili I. (hetitsko Ḫattušili I., slovensko kralj Hatuše) je bil kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1586–1556 pr.
Poglej Hatuša in Hatušili I.
Hatušili III.
Hatušili III. je bil v letih 1267 pr.
Poglej Hatuša in Hatušili III.
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Hatuša in Hetitščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Hatuša in Hetiti
Klinopis
Klinopis je bil eden od najstarejših sistemov pisave, ki so ga iznašli Sumerci v staroveški Mezopotamiji.
Poglej Hatuša in Klinopis
Kuššara
Anatolije, Turčija Kuššara (hetitsko Kuššar) je bila v bronasti dobi kraljestvo v sedanji Anatoliji, Turčija.
Poglej Hatuša in Kuššara
Mestna vrata
Srednjeveška mestna vrata v Brodnica Brama Młyńska v Stargard Szczeciński ena od mnogih vodnih vrat v Evropi Vrata Roshnai iz Hazuri Bagh (Lahore) Bab al Yemen v Sanai, Jemen Vhod v urbani del Machu Picchuja. Vidijo se nakazana vrata Hahnentor na Rudolfplatz, Köln, Nemčija Druga vojaška vrata Teodozija II., Carigrad Ištarina vrata v Pergamon Museum v Berlinu Zijlpoort, vzhodna vrata v Leiden Srednjeveška Porta Ticinese v Milanu Porta Capuana v Neaplju Vrata Qur'an v Širazu, Iran Mestna vrata so bila vrata v mestnem obzidju ali kasneje na določenih lokacijah znotraj mesta.
Poglej Hatuša in Mestna vrata
Muršili III.
Muršili III. ali Urhi-Tešub je bil kralj Hetitov (Novo kraljestvo), ki je prišel na prestol po smrti svojega očeta Muvatalija II. leta 1272 pr.
Poglej Hatuša in Muršili III.
Muvatali II.
Muvatali II., tudi Muvatalis ali Muvatališ, je bil kralj Hetitskega imperija, ki je vladal od okoli 1295 do 1272 pr.
Poglej Hatuša in Muvatali II.
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Hatuša in New York
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Hatuša in Organizacija združenih narodov
Pergamonski muzej
Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.
Poglej Hatuša in Pergamonski muzej
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Hatuša in Prva svetovna vojna
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Hatuša in Ramzes II.
Tudhalija II.
Tudhalija II., včasih tudi Tudhalija III., je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal od okoli 1360 (?) do 1344 pr.
Poglej Hatuša in Tudhalija II.
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Hatuša in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Hatuša in Turščina