18 odnosi: Amorski asteroid, Apolonski asteroid, Asteroid, Astronom, Bergedorf, Blizuzemeljski asteroid, Evropski južni observatorij, Hamburg, Komet, Komet Schuster, Nemčija, Nemci, Richard Martin West, Seznam periodičnih kometov, 19. september, 1934, 2003, 3908 Niks.
Amorski asteroid
Amorski asteroid ali Amorec je asteroid iz skupine blizuzemeljskih asteroidov, ki so jih poimenovali po asteroidu Amor.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Amorski asteroid · Poglej več »
Apolonski asteroid
Apolonski asteroid (tudi Apolonec) je član skupine Zemlji bližnjih asteroidov (NEAs).
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Apolonski asteroid · Poglej več »
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Asteroid · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Astronom · Poglej več »
Bergedorf
Mestna okrožja Hamburga Bergedorf je največje izmed sedmih mestnih okrožij Hamburga v Nemčiji.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Bergedorf · Poglej več »
Blizuzemeljski asteroid
Blizuzemeljski asteroid je asteroid s tirnico, ki seka tirnico Zemlje, ali pa je tirnici zelo blizu.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Blizuzemeljski asteroid · Poglej več »
Evropski južni observatorij
Evropska organizacija za astronomske raziskave na južni polobli, pogosteje Evropski južni observatorij (ESO), je 16-narodna medvladna raziskovalna organizacija za talno astronomijo.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Evropski južni observatorij · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Hamburg · Poglej več »
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Komet · Poglej več »
Komet Schuster
Komet Schuster (uradna oznaka je 106P/Schuster) je periodični komet z obhodno dobo okoli 7,3 let.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Komet Schuster · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Nemčija · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Nemci · Poglej več »
Richard Martin West
Richard Martin West, danski astronom, * 1941.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Richard Martin West · Poglej več »
Seznam periodičnih kometov
Kot periodični kometi se obravnavajo tisti kometi, ki imajo obhodno dobo manjšo od 200 let ali pa tisti, ki so jih opazovali pri več kot enem prehodu prisončja.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in Seznam periodičnih kometov · Poglej več »
19. september
19.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in 19. september · Poglej več »
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in 1934 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in 2003 · Poglej več »
3908 Niks
3908 Niks (mednarodno ime je 3908 Nix) je asteroid tipa V (po Tholenu in SMASS) v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Hans-Emil Schuster in 3908 Niks · Poglej več »