Kazalo
71 odnosi: Avstrija, Šlezija, Železna županija, Židan, Češka, Črna, Boreča, Bosna in Hercegovina, Dalmacija, Dunaj, Gajica, Gornji Četar, Gradec, Gradiščanska, Grgur Mekinić, Hrvaščina, Hrvaška, Hrvati, Jajce (mesto), Jakob Sabar, Janez Mandelc, Jeremijaš Šoštarić, Jožef Ficko (pisatelj), Južnoslovanski jeziki, Kőszeg, Klis, Knin, Kranjska, Linz, Lovrenc Bogović, Madžarščina, Madžari, Madžarska, Madžarska abeceda, Mikloš Küzmič, Nemščina, Nemci, Nova Gora, Nova zaveza, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Petrovo Selo, Poljska, Prekmurci, Prekmurje, Prekmursko narečje, Prisika, Slovaška, Slovanska osamosvojena narečja, Slovanski jeziki, Slovenci, ... Razširi indeks (21 več) »
- Gradiščanski Hrvati
- Hrvaščina
- Jeziki Avstrije
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Gradiščanščina in Avstrija
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Gradiščanščina in Šlezija
Železna županija
Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.
Poglej Gradiščanščina in Železna županija
Židan
Židan je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Gradiščanščina in Židan
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Gradiščanščina in Češka
Črna
Čŕna je barva, ki jo je moč določiti z vidnim vtisom, ki ga občutimo ob gledanju v smer, od koder očesa ne doseže nobena vidna svetloba.
Poglej Gradiščanščina in Črna
Boreča
Boreča (madžarsko Borháza, prekmursko nekoč Boriče, nemško Sankt Anna) je naselje v Občini Gornji Petrovci.
Poglej Gradiščanščina in Boreča
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Gradiščanščina in Bosna in Hercegovina
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Gradiščanščina in Dalmacija
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Gradiščanščina in Dunaj
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Gradiščanščina in Gajica
Gornji Četar
Gornji Četar (Felsőcsatár, Ober-Schilding, gradiščansko Zgornji Četar) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Szombathelyi Železne županije.
Poglej Gradiščanščina in Gornji Četar
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Gradiščanščina in Gradec
Gradiščanska
Gradiščanska (Burgenland, Gradišće, gradiščansko: Gradišće, prekmursko: Gradišče, Várvidék, slovaško/Hradsko) je zvezna dežela Avstrije, ki se razprostira ob celotni meji z Madžarsko, meji še na Štajersko in Spodnjo Avstrijo, na skrajnih koncih pa se dotika Slovenije (Prekmurja oz.
Poglej Gradiščanščina in Gradiščanska
Grgur Mekinić
Grgur Mekinić, hrvaški (gradiščanski) pisatelj, evangeličanski duhovnik.
Poglej Gradiščanščina in Grgur Mekinić
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Gradiščanščina in Hrvaščina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Gradiščanščina in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Gradiščanščina in Hrvati
Jajce (mesto)
Jajce je mesto v Bosni in Hercegovini v Osrednjebosanskem kantonu Federacije BiH.
Poglej Gradiščanščina in Jajce (mesto)
Jakob Sabar
Knigi molitveni (1853). Jakob Sabar (madžarsko Szabár Jakab) rimokatoliški župnik v Prekmurju in nabožni pisatelj, hrvaškega rodu * 15. julij 1802 ali 1803, Horvátzsidány, † 14. december 1863, Črenšovci.
Poglej Gradiščanščina in Jakob Sabar
Janez Mandelc
Janez (Janž) Mandelc (tudi Manlius ali Mannel), slovenski tiskar, * (?), † 1605, Kerestur, Ogrska.
Poglej Gradiščanščina in Janez Mandelc
Jeremijaš Šoštarić
Jeremijaš Šoštarić ali Jeremija Šoštarić, lahko Šošterić (madžarsko Sosterics Jeremiás) je frančiškanski menih, duhovnik in hrvaški (gradiščanski) pisatelj.
Poglej Gradiščanščina in Jeremijaš Šoštarić
Jožef Ficko (pisatelj)
Kratak pregléd sztaroga zakona. Jožef Ficko (madžarsko Ficzkó József) rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, slovenskega rodu, pisal je v hrvaščini (gradiščanščini).
Poglej Gradiščanščina in Jožef Ficko (pisatelj)
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Gradiščanščina in Južnoslovanski jeziki
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Poglej Gradiščanščina in Kőszeg
Klis
Klis je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Klis v Splitsko-dalmatinski županiji.
Poglej Gradiščanščina in Klis
Knin
Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.
Poglej Gradiščanščina in Knin
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Gradiščanščina in Kranjska
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Gradiščanščina in Linz
Lovrenc Bogović
Lovrenc Bogović ali Lovre Bogović (madžarsko Bogovich Lőrinc), hrvaški (gradiščanski) menih, duhovnik in pisatelj, * 22. marec 1723, Veliki Borištof, † 12. januar 1789, Monošter.
Poglej Gradiščanščina in Lovrenc Bogović
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Gradiščanščina in Madžarščina
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Gradiščanščina in Madžari
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Gradiščanščina in Madžarska
Madžarska abeceda
Madžarska abeceda kot je znana sedaj ima 26 latiničnih črk.
Poglej Gradiščanščina in Madžarska abeceda
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Poglej Gradiščanščina in Mikloš Küzmič
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Gradiščanščina in Nemščina
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Gradiščanščina in Nemci
Nova Gora
Nova Gora je ime več naselij v Sloveniji.
Poglej Gradiščanščina in Nova Gora
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Gradiščanščina in Nova zaveza
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Gradiščanščina in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Petrovo Selo
Petrovo Selo je lahko.
Poglej Gradiščanščina in Petrovo Selo
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Gradiščanščina in Poljska
Prekmurci
Prekmurci (prekmursko narečje: Prekmürci, Prekmörci, Prekmürge, Prekmörge) so Slovenci, ki živijo v Prekmurju.
Poglej Gradiščanščina in Prekmurci
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Gradiščanščina in Prekmurje
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Gradiščanščina in Prekmursko narečje
Prisika
Prisika (madžarsko Peresznye, nemško Prössing) je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Poglej Gradiščanščina in Prisika
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Gradiščanščina in Slovaška
Slovanska osamosvojena narečja
Slovanska osamosvojena narečja ali slovanski mikrojeziki so slovanska narečja, ki so se ločila od slovanskih samostojnih jezikov.
Poglej Gradiščanščina in Slovanska osamosvojena narečja
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Gradiščanščina in Slovanski jeziki
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Gradiščanščina in Slovenci
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Gradiščanščina in Slovenska krajina (Ogrska)
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Gradiščanščina in Slovensko Porabje
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Gradiščanščina in Spodnja Avstrija
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Gradiščanščina in Srednja Evropa
Trianonska mirovna pogodba
Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.
Poglej Gradiščanščina in Trianonska mirovna pogodba
Udbina
Udbina je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Udbina Liško-senjske županije.
Poglej Gradiščanščina in Udbina
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Gradiščanščina in Zagreb
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Gradiščanščina in 16. stoletje
1609
1609 (MDCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Gradiščanščina in 1609
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Gradiščanščina in 17. stoletje
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Gradiščanščina in 1781
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
Poglej Gradiščanščina in 18. stoletje
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Gradiščanščina in 1910
1950.
1950. je šesto desetletje v 20. stoletju med letoma 1950 in 1959.
Poglej Gradiščanščina in 1950.
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Gradiščanščina in 1952
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Gradiščanščina in 1976
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Gradiščanščina in 1987
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Gradiščanščina in 1998
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Gradiščanščina in 20. stoletje
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Gradiščanščina in 2003
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Gradiščanščina in 2007
Glej tudi
Gradiščanski Hrvati
Hrvaščina
Jeziki Avstrije
Prav tako znan kot Belohrvaščina, Gradiščanska hrvaščina, Gradiščanski jezik, Gradiščanskohrvaščina, Gradiščanština.