Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Alandski otoki, Bastijon, Epitaf, Estonija, Finska vojna, Gotska arhitektura, Grad, Hipokavst, Kapela, Livonska vojna, Obzidje, Refektorij, Revelin, Ruski imperij, Saaremaa, Tevtonski viteški red, Velika severna vojna, Vhodno poslopje.
Alandski otoki
Alandski otoki so otočje v Baltskem morju.
Novo!!: Grad Kuressaare in Alandski otoki · Poglej več »
Bastijon
Skica francoskega bastijona iz 16. stoletja Bastijon (iz fr. bastion; slovensko branik) je izbočen prizidek na trdnjavskem zidu, ki omogoča neposredno bočno streljanje na sovražnike, ki se nahajajo ob zidu.
Novo!!: Grad Kuressaare in Bastijon · Poglej več »
Epitaf
Primer epitafa Epitaf (izraz v stari grščini pomeni "na nagrobnem kamnu (spomeniku)") je nagrobnik, nagrobno besedilo, navadno napisano v spomin oziroma počastitev umrlega.
Novo!!: Grad Kuressaare in Epitaf · Poglej več »
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Novo!!: Grad Kuressaare in Estonija · Poglej več »
Finska vojna
Zemljevid pomembnejših krajev v vojni Finska vojna je bila vojna, ki je potekala med Švedsko in Rusijo med februarjem 1808 in septembrom 1809.
Novo!!: Grad Kuressaare in Finska vojna · Poglej več »
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Novo!!: Grad Kuressaare in Gotska arhitektura · Poglej več »
Grad
pa tudi.
Novo!!: Grad Kuressaare in Grad · Poglej več »
Hipokavst
Emonski hiši v arheološkem parku Mirje št. 4., Ljubljana, Slovenija Hipokavst (latinsko hypocaustum) je sistem centralnega ogrevanja zgradbe s toplim zrakom, ki kroži pod tlemi prostora in/ali po ceveh v zidovih prostora.
Novo!!: Grad Kuressaare in Hipokavst · Poglej več »
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Novo!!: Grad Kuressaare in Kapela · Poglej več »
Livonska vojna
Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.
Novo!!: Grad Kuressaare in Livonska vojna · Poglej več »
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Novo!!: Grad Kuressaare in Obzidje · Poglej več »
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Novo!!: Grad Kuressaare in Refektorij · Poglej več »
Revelin
Dva idealna primera iz 17. stoletja: levo in desno sta bastijona, povezana s kurtino (ki je zelo ozka v spodnjem primeru). Ravelin stoji pred kurtino. Revelin ali ravelin (italijansko rivelino; francosko ravelin) je v grajski arhitekturi vrsta utrdbe narejena da brani njene najslabše točke ali posamezna vrata.
Novo!!: Grad Kuressaare in Revelin · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Grad Kuressaare in Ruski imperij · Poglej več »
Saaremaa
Baltsko morje z otokoma Saaremaa in Hiiumaa. Saaremaa (estonsko; dansko Øsel, švedsko Ösel) je največji otok v Estoniji, ki meri 2673 km2.
Novo!!: Grad Kuressaare in Saaremaa · Poglej več »
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Novo!!: Grad Kuressaare in Tevtonski viteški red · Poglej več »
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Novo!!: Grad Kuressaare in Velika severna vojna · Poglej več »
Vhodno poslopje
Vhodno poslopje ali vhodni stolp, tudi vhodna vrata je v arhitekturni terminologiji zgradba, ki obdaja ali spremlja prehod v grad, dvorec, trdnjavo, mesto in druge objekte (npr. most).
