Hitreje kot brskalnik!
25 odnosi: Angleška državljanska vojna, Bizantinsko cesarstvo, Caernarfon, Cina (arhitektura), Dvižna vrata, Dvižni most (grad), Edvard VIII. Britanski, Grad Beaumaris, Grad Harlech, Gradovi in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu, Jurij V. Britanski, Karel III., kralj Združenega kraljestva, Konstantinopel, Kralj Artur, Magn Maksim, Menai (ožina), Mota (grad), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Palisada, Starorimska civilizacija, Strelnica, Tudorji, Viljem Osvajalec, Wales, Ynys Môn.
Angleška državljanska vojna
Angleška revolucija (ali tudi angleška državljanska vojna) označuje vrsto oboroženih spopadov in političnih nasprotij med zagovorniki pravic parlamenta (parlamentarci) ter vladajočo kraljevo rodbino oziroma zagovorniki njenih pravic (rojalisti).
Novo!!: Grad Caernarfon in Angleška državljanska vojna · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Grad Caernarfon in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Caernarfon
Caernarfon (/ kərnɑːrvən /; valižansko) je kraljevsko mesto, skupnost in pristanišče v Gwyneddu, Wales, kjer živi 9615 prebivalcev (stanje 2011).
Novo!!: Grad Caernarfon in Caernarfon · Poglej več »
Cina (arhitektura)
Cine na Alcazabi v Almeriji, Španija Cina ali nadzidek, tudi merlo, prsni zaslon na obzidju, je nazobčan del zgradbe (zidna krona), običajno na vrhu obzidja ali luskast parapet v srednjeveški arhitekture ali utrdbi.
Novo!!: Grad Caernarfon in Cina (arhitektura) · Poglej več »
Dvižna vrata
Dvižna vrata (angl. portcullis iz francoščine porte coulissante -) so vrsta težkih vrat, ki se vertikalno zapirajo in so bila sestavni del strukture vrat pozno antičnih in srednjeveških utrdb in gradov.
Novo!!: Grad Caernarfon in Dvižna vrata · Poglej več »
Dvižni most (grad)
Princip delovanja dvižnega mostu Dvižni most ali vlečeni most je vrsta premičnega mostu, običajno povezana z vhodom v grad, ki je obdan z jarkom.
Novo!!: Grad Caernarfon in Dvižni most (grad) · Poglej več »
Edvard VIII. Britanski
Edvard VIII.
Novo!!: Grad Caernarfon in Edvard VIII. Britanski · Poglej več »
Grad Beaumaris
Grad Beaumaris je v mestu z istim imenom na otoku Anglesey v Walesu.
Novo!!: Grad Caernarfon in Grad Beaumaris · Poglej več »
Grad Harlech
Grad Harlech je v Harlechu, Gwynedd, Wales.
Novo!!: Grad Caernarfon in Grad Harlech · Poglej več »
Gradovi in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu
Dvorci in grajska obzidja kralja Edvarda v Gwyneddu so skupina štirih fortifikacijskih zgradb angleškega kralja Edvarda I. v Walesu, ki so bili kot izjemni primeri vojaške arhitekture iz 13.
Novo!!: Grad Caernarfon in Gradovi in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu · Poglej več »
Jurij V. Britanski
Jurij V. (polno ime Jurij Friderik Ernest Albert), britanski kralj, * 3. junij 1865, † 20. januar 1936.
Novo!!: Grad Caernarfon in Jurij V. Britanski · Poglej več »
Karel III., kralj Združenega kraljestva
Karel III. (angleško Charles III., polno ime Charles Philip Arthur George, preden je postal kralj z nazivom valižanski princ Charles), kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, * 14. november 1948, Buckinghamska palača, London, Združeno kraljestvo.
Novo!!: Grad Caernarfon in Karel III., kralj Združenega kraljestva · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Grad Caernarfon in Konstantinopel · Poglej več »
Kralj Artur
Upodobitev kralja Arturja Kralj Artur je bil izmišljen britanski kralj in pomemben lik v britanski bajeslovni zgodovini.
Novo!!: Grad Caernarfon in Kralj Artur · Poglej več »
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Novo!!: Grad Caernarfon in Magn Maksim · Poglej več »
Menai (ožina)
Ožina Menai (valižansko Afon Menai, River Menai) ali Menajska ožina je ozek pas vode plitvega plimovanja, dolg okoli 25 km, ki ločuje otok Anglesey od celinskega Walesa.
Novo!!: Grad Caernarfon in Menai (ožina) · Poglej več »
Mota (grad)
Mota je tip gradu oziroma utrdbe z lesenim ali kamnitim stolpom, ki stoji na umetno nasutem zemljišču, ki ga ob vznožju spremlja ograjeno predgradje in je obdan z zaščitnim jarkom in palisado.
Novo!!: Grad Caernarfon in Mota (grad) · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Grad Caernarfon in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Palisada
Palisada je lesena (iz kolov) ali kovinska ograja podobna zidu, različne višine, ki se uporablja kot obrambna struktura.
Novo!!: Grad Caernarfon in Palisada · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Grad Caernarfon in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Strelnica
Strelnica (angl. arrowslit, pogosto imenovana tudi strelna lina, strelna vrzel ali lina v zidu) je izoblikovana reža v zidu, v srednjem veku navadno iz klesancev, pozneje zidana, namenjena streljanju.
Novo!!: Grad Caernarfon in Strelnica · Poglej več »
Tudorji
Tudorji, angleško Tudor dynasty ali House of Tudor, velško Tudur, so bili dinastija petih vladarjev velškega izvora, ki so vladali Angliji med letoma 1485 in 1603.
Novo!!: Grad Caernarfon in Tudorji · Poglej več »
Viljem Osvajalec
Viljem I. (1028Bates William the Conqueror p. 33–9. september 1087), običajno znan kot Viljem Osvajalec in včasih Viljem Bastard, je bil prvi normanski kralj Anglije, ki je vladal od leta 1066 do svoje smrti leta 1087.
Novo!!: Grad Caernarfon in Viljem Osvajalec · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Grad Caernarfon in Wales · Poglej več »
Ynys Môn
Ynys Môn (Anglesey) je otok ob severozahodni obali Walesa.
Novo!!: Grad Caernarfon in Ynys Môn · Poglej več »
