Hitreje kot brskalnik!
12 odnosi: Beaumaris, Caernarfon, Grad Beaumaris, Grad Caerphilly, Grad Pembroke, Grad Powis, Gradovi in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu, Konstantinopel, Menai (ožina), Oblegovalni grad, Wales, 1283.
Beaumaris
Beaumaris (/ bjuːmærᵻs /; valižansko Biwmares) je nekdanji kraljevi mestni okraj, lokalna skupnost in nekdanje okrožje mesta Anglesey v Walesu.
Novo!!: Grad Caernarfon in Beaumaris · Poglej več »
Caernarfon
Caernarfon (/ kərnɑːrvən /; valižansko) je kraljevsko mesto, skupnost in pristanišče v Gwyneddu, Wales, kjer živi 9615 prebivalcev (stanje 2011).
Novo!!: Grad Caernarfon in Caernarfon · Poglej več »
Grad Beaumaris
Grad Beaumaris je v mestu z istim imenom na otoku Anglesey v Walesu.
Novo!!: Grad Caernarfon in Grad Beaumaris · Poglej več »
Grad Caerphilly
Grad Caerphilly (valižansko Castell Caerffili) je srednjeveška utrdba v Caerphillyju v južnem Walesu.
Novo!!: Grad Caernarfon in Grad Caerphilly · Poglej več »
Grad Pembroke
Grad Pembroke (valižansko Castell Penfro) je srednjeveški grad v Pembroku v Zahodnem Walesu ob reki Cleddau.
Novo!!: Grad Caernarfon in Grad Pembroke · Poglej več »
Grad Powis
Grad Powis (valižansko Castell Powis) je srednjeveški grad, trdnjava in velik podeželski dvorec blizu Welshpoola, Powys, Wales.
Novo!!: Grad Caernarfon in Grad Powis · Poglej več »
Gradovi in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu
Dvorci in grajska obzidja kralja Edvarda v Gwyneddu so skupina štirih fortifikacijskih zgradb angleškega kralja Edvarda I. v Walesu, ki so bili kot izjemni primeri vojaške arhitekture iz 13.
Novo!!: Grad Caernarfon in Gradovi in mestno obzidje kralja Edvarda I. v Gwyneddu · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Grad Caernarfon in Konstantinopel · Poglej več »
Menai (ožina)
Ožina Menai (valižansko Afon Menai, River Menai) ali Menajska ožina je ozek pas vode plitvega plimovanja, dolg okoli 25 km, ki ločuje otok Anglesey od celinskega Walesa.
Novo!!: Grad Caernarfon in Menai (ožina) · Poglej več »
Oblegovalni grad
Oblegovalni grad (nemško Trutzburg ali Trotzenburg, angleško Counter-castle) je grad, ki je bil zgrajen v srednjem veku kot protiutež moči sovražnega soseda.
Novo!!: Grad Caernarfon in Oblegovalni grad · Poglej več »
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.
Novo!!: Grad Caernarfon in Wales · Poglej več »
1283
1283 (MCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Grad Caernarfon in 1283 · Poglej več »
