Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Gospodarstvo Slovenije

Index Gospodarstvo Slovenije

Gospodarstvo pred osamosvojitvijo delimo na tri obdobja, na obdobje do konca 1. svetovne vojne, obdobje med svetovnima vojnama in socialistično obdobje (1945-1991).

20 odnosi: Druga svetovna vojna, Dunaj, Evropa, Fužina, Industrija, Josip Broz - Tito, Južna železnica, Kmetijstvo, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Obrt, Prva svetovna vojna, Rudarstvo, Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Trgovina, Trst, Zgodovina Slovenije, 19. stoletje, 1945, 1991.

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien) je glavno in največje avstrijsko mesto, in ena izmed avstrijskih zveznih dežel; zvezna dežela Dunaj sicer leži v celoti znotraj zvezne dežele Spodnja Avstrija.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Dunaj · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Evropa · Poglej več »

Fužina

Fužina je bil prvotni industrijski obrat, v katerih so železovo rudo pretopili in s pomočjo oglja predelali v železo in jeklo, spadajo v metalurgijo železa in jekla.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Fužina · Poglej več »

Industrija

industríja je obsežna gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja izdelke in polizdelke.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Industrija · Poglej več »

Josip Broz - Tito

Josip Broz (partizansko ime Tito), jugoslovanski maršal in politik hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Avstro-Ogrska (danes Hrvaška), † 4. maj 1980, Ljubljana, Jugoslavija (danes Slovenija).

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Josip Broz - Tito · Poglej več »

Južna železnica

Stara stavba dunajske Južne postaje (Südbahnhof), kjer se začne Južna železnica (1875) Južna železnica je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga na relaciji Dunaj – Maribor – Celje – Ljubljana – Sežana – Trst.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Južna železnica · Poglej več »

Kmetijstvo

polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je ena osnovnih in prvotnih človekovih dejavnosti.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Kmetijstvo · Poglej več »

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev · Poglej več »

Obrt

Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Obrt · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rudarstvo

Rudarstvo je panoga gospodarstva, ki se ukvarja z izkoriščanjem rudnih bogastev.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Rudarstvo · Poglej več »

Slovenija

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Slovenija · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Trgovina

Ljubljane leta 1961 Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Trgovina · Poglej več »

Trst

Tŕst je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež dežele Furlanija-Julijska krajina in Tržaške pokrajine.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Trst · Poglej več »

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes, čeprav se ime Slovenija v pomenu, ki je približno enak današnjemu, pojavi šele leta 1834 v knjigi ruskega zgodovinarja Jurija Venelina Starodavni in današnji Slovenci, deset let kasneje pa še v pesmi Koseskega in se Slovenija kot politična enota prvič konstituira po letu 1945, kot samostojna država pa šele 1991.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in Zgodovina Slovenije · Poglej več »

19. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in 19. stoletje · Poglej več »

1945

1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in 1945 · Poglej več »

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Gospodarstvo Slovenije in 1991 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »