Kazalo
181 odnosi: Ambroise Thomas, Antonín Leopold Dvořák, Aram Iljič Hačaturjan, Arrigo Boito, Arthur Sullivan, Austin, Teksas, Balet, Benetke, Benjamin Britten, Budimpešta, Capuleti in Montegi, Charles Gounod, Claude Debussy, Darijan Božič, Dire Straits, Dmitrij Šostakovič, Duke Ellington, Egipt, Ennio Morricone, Ernst Bloch, Falstaff (opera), Felix Mendelssohn Bartholdy, Film, Filmska glasba, Firence, Francesco Gasparini, Francesco Maria Piave, Franco Faccio, Francoščina, Franz Liszt, Gaj Julij Cezar, Genova, Georg Friedrich Händel, Gioachino Rossini, Giuseppe Verdi, Glasba, Hamburg, Hamlet, Hannover, Hans von Bülow, Hector Berlioz, Henry Purcell, Italijanščina, Jazz, Johannes Brahms, Književnost, Laibach, Libreto, Ludwig van Beethoven, Macbeth (album), ... Razširi indeks (131 več) »
Ambroise Thomas
(Charles Louis) Ambroise Thomas, francoski operni skladatelj, * 5. avgust 1811, Metz, † 12. februar 1896, Pariz, Francija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Ambroise Thomas
Antonín Leopold Dvořák
Antonín Leopold Dvořák, češki skladatelj, * 8. september 1841, Nelahozeves pri Pragi, Češka, † 1. maj 1904, Praga, Češka.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Antonín Leopold Dvořák
Aram Iljič Hačaturjan
Aram Iljič Hačaturjan (armensko: Արամ Խաչատրյան, rusko Арам Ильич Хачатурян), armenski skladatelj klasične glasbe, * 6. junij 1903, Tbilisi, sedaj Gruzija, † 1. maj 1978, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Aram Iljič Hačaturjan
Arrigo Boito
Arrigo Enrico Giuseppe Giovanni Boito, italijanski skladatelj, pesnik, pisatelj in libretist, * 24. februar 1842, Padova, Italija, † 10. junij 1918, Milano, Italija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Arrigo Boito
Arthur Sullivan
Sir Arthur Seymour Sullivan, angleški skladatelj, glasbeni teoretik, orglar in dirigent, * 13. maj 1842, London, † 22. november 1900, London.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Arthur Sullivan
Austin, Teksas
Austin je glavno mesto ameriške zvezne države Teksas, ZDA in središče Okrožja Travis.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Austin, Teksas
Balet
Baletni copati (Ruska baletna šola v Ljubljani) Edgar Degas, La Classe de danse Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Balet
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Benetke
Benjamin Britten
Edward Benjamin Britten, tudi Lord Britten of Aldeburgh, angleški skladatelj, dirigent in pianist, * 22. november 1913, Lowestoft, † 4. december 1976, Aldeburgh.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Benjamin Britten
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Budimpešta
Capuleti in Montegi
Capuleti in Montegi (ital. I Capuleti e i Montecchi) so opera v dveh dejanjih (štirih slikah) Vincenza Bellinija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Capuleti in Montegi
Charles Gounod
Charles-François Gounod, francoski skladatelj, * 17. junij 1818, Pariz, † 18. oktober 1893, Saint-Cloud.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Charles Gounod
Claude Debussy
Claude Achille Debussy, francoski skladatelj in pianist, * 22. avgust 1862, Saint-Germain-en-Laye, Yvelines, Francija, † 25. marec 1918, Pariz.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Claude Debussy
Darijan Božič
Darijan Božič, slovenski skladatelj in dirigent, * 29. april 1933, Slavonski Brod, Kraljevina Jugoslavija, † 24. oktober 2018.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Darijan Božič
Dire Straits
Dire Straits je bila britanska rock skupina, ki so jo leta 1977 ustanovili pevec in kitarist Mark Knopfler, njegov brat David (prav tako kitarist), bas kitarist John Illsley in bobnar Pick Withers.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Dire Straits
Dmitrij Šostakovič
Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič, ruski skladatelj, pedagog in dirigent,* 25. september (12. september, ruski koledar) 1906, Sankt Peterburg, † 9. avgust 1975, Moskva.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Dmitrij Šostakovič
Duke Ellington
Edward Kennedy »Duke« Ellington, ameriški glasbenik in skladatelj, * 29. april 1899, † 24. maj 1974.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Duke Ellington
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Egipt
Ennio Morricone
Ennio Morricone, italijanski skladatelj filmske in klasične glasbe, * 10. november 1928, Rim, Italija, † 6. julij 2020, Rim.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Ennio Morricone
Ernst Bloch
Ernst Bloch, nemški marksistični filozof, * 8. julij 1885, Ludwigshafen, † 4. avgust 1977, Tübingen.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Ernst Bloch
Falstaff (opera)
Falstaff je komična opera v treh dejanjih (šestih slikah) Giuseppeja Verdija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Falstaff (opera)
Felix Mendelssohn Bartholdy
Jacob Ludwig Felix Mendelssohn Bartholdy, nemški skladatelj, * 3. februar 1809, Hamburg, Nemčija, † 4. november 1847, Leipzig, Saška, Nemčija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Felix Mendelssohn Bartholdy
Film
9,5-milimetrski celuloidni filmski trak s serijo slik Fílm je umetnost gibanja.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Film
Filmska glasba
Filmska glasba je glasbeno delo, napisano za spremljavo filma, del zvočne podlage filma.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Filmska glasba
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Firence
Francesco Gasparini
Francesco Gasparini, italijanski baročni skladatelj in pedagog, * 1661, † 22. februar 1727.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Francesco Gasparini
Francesco Maria Piave
Francesco Maria Piave, italijanski libretist, * 18. maj 1810, Murano pri Benetkah, † 5. marec 1876, Milano (Italija).
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Francesco Maria Piave
Franco Faccio
Franco (Francesco Antonio) Faccio, italijanski skladatelj in dirigent, * 8. marec 1840, Verona, Italija, † 21. julij 1891, Monza, Italija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Franco Faccio
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Francoščina
Franz Liszt
Franz Liszt, madžarski skladatelj in pianist, * 22. oktober 1811, Doborjan (Raiding) pri Eisenstadtu, Madžarska, danes Avstrija, † 31. julij 1886, Bayreuth, Bavarska, Nemčija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Franz Liszt
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Gaj Julij Cezar
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Genova
Georg Friedrich Händel
alt.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Georg Friedrich Händel
Gioachino Rossini
Gioachino Antonio Rossini, italijanski operni skladatelj, * 29. februar 1792, Pesaro, Italija, † 13. november 1868, Passy pri Parizu, Francija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Gioachino Rossini
Giuseppe Verdi
Giuseppe Fortunino Francesco Verdi, italijanski operni skladatelj, * 10. oktober 1813, Roncole (danes Roncole Verdi) pri Parmi, Italija, † 27. januar 1901, Milano, Italija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Giuseppe Verdi
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Glasba
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Hamburg
Hamlet
Slavni prizor iz drame - Hamletov monolog z lobanjo Williama Shakespeara na HNK Split, foto: Matko Biljak Hamlet je tragedija angleškega dramatika Williama Shakespeara.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Hamlet
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Hannover
Hans von Bülow
Hans Guido Freiherr von Bülow, nemški pianist, skladatelj in dirigent, * 8. januar 1830, Dresden, † 12. februar 1894, Kairo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Hans von Bülow
Hector Berlioz
Louis Hector Berlioz, francoski skladatelj, * 11. december 1803, La Côte-Saint-André (Isère), † 8. marec 1869, Pariz.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Hector Berlioz
Henry Purcell
Henry Purcell, angleški baročni skladatelj, organist * 1659, Westminster, London, † 1695, London Je eden največjih angleških skladateljev, začetnik novega angleškega stila glasbe.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Henry Purcell
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Italijanščina
Jazz
Jazz ali džez je glasbena zvrst, ki je dobila prvotno podobo okoli leta 1920.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Jazz
Johannes Brahms
Johannes Brahms, nemški skladatelj in pianist, * 7. maj 1833, Hamburg, Nemčija, † 3. april 1897, Dunaj, Avstrija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Johannes Brahms
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Književnost
Laibach
Laibach (nemško ime za Ljubljano ali Ljubljanico; etimologija: mesto ob reki/potoku (Bach) ali močvirje; nemško Labach; Laubach.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Laibach
Libreto
Libreto je besedilo odrskega (opera, opereta) ali vokalno inštrumentalnega dela (oratorij, kantata).
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Libreto
Ludwig van Beethoven
Ludwig van Beethoven, nemški skladatelj, * 16. december 1770, Bonn, Nemčija, † 26. marec 1827, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Ludwig van Beethoven
Macbeth (album)
Macbeth je drugi soundtrack skupine Laibach, ki je izšel leta 1990 pri založbi Mute Records.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Macbeth (album)
Macbeth (opera)
Macbeth je opera v štirih dejanjih (devetih slikah) Giuseppeja Verdija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Macbeth (opera)
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Maribor
Mark Knopfler
Mark Freuder Knopfler, OBE, britanski kitarist, pevec in skladatelj, * 12. avgust 1949, Glasgow, Škotska.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Mark Knopfler
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Milano
Milij Balakirjev
Milij Aleksejevič Balakirjev (rusko Ми́лий Алексе́евич Бала́кирев), ruski skladatelj, dirigent in pianist, * 21. december 1836 (2. januar 1837, ruski koledar) Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 29. maj (16. maj) 1910, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Milij Balakirjev
Muzikal
Muzikal ali mjuzikel je glasbeno-scensko delo, ki se je razvilo iz operete.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Muzikal
Niccolo Zingarelli
Niccolò Antonio Zingarelli, italijanski operni skladatelj in pedagog, * 4. april 1752, Neapelj, Italija, † 5. maj 1837, Torre del Greco, Italija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Niccolo Zingarelli
Opera
Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Opera
Opus
Opus je izraz, ki izhaja iz latinščine in pomeni delo, nanaša pa se predvsem na umetniške izdelke.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Opus
Otello (opera)
Reklamni plakat za opero iz leta 1884 Otello je opera v štirih dejanjih Giuseppeja Verdija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Otello (opera)
Otto Nicolai
Carl Otto Ehrenfried Nicolai, nemški skladatelj in dirigent, * 9. junij 1810, Königsberg, † 11. maj 1849, Berlin.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Otto Nicolai
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Padova
Peter Iljič Čajkovski
Čajkovski v mladosti, 1868 Čajkovski z ženo Antonino Ivanovno Miljukovo, julij 1877 Moskva Peter Iljič Čajkovski, ruski skladatelj, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1840, Votkinsk, okraj Vjatke, (danes Udmurtija), Rusija, † 6. november (25. oktober) 1893, Sankt Peterburg.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Peter Iljič Čajkovski
Pevski zbor
Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Pevski zbor
Premiera
Priprava prizorišča za filmsko premiero Premiera je prva javna izvedba glasbenega (balet, opera), gledališkega ali pa kinematografskega dela.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Premiera
Režiser
Režiser je oseba, ki odgovarja za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma ali uprizoritev gledališkega dela.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Režiser
Richard Strauss
Richard Strauss, nemški skladatelj in dirigent, * 11. junij 1864, München, † 8. september 1949, Garmisch-Partenkirchen.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Richard Strauss
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Rim
Rock
Rock ali rók (izvirno oziroma rock 'n' roll) je razširjena glasbena zvrst v popularni glasbi, običajno uporablja vokal, (električne) kitare in močno poudarjen ritem.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Rock
Romeo in Julija
Romeo in Julija je naslov tragične ljubezenske zgodbe, ki je navdihovala ustvarjalce vseh generacij in umetniških zvrsti.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Romeo in Julija
Samospev
Samospev je skladba za pevski glas in klavir.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Samospev
Samuel Barber
Samuel Osborne Barber, ameriški skladatelj, * 9. marec 1910, West Chester, Pennsylvania, ZDA, † 23. januar 1981, New York, ZDA.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Samuel Barber
Saverio Mercadante
Saverio Giuseppe Raffaele Mercadante, italijanski operni skladatelj, *17. september 1795, Altamura pri Bariju, Italija, † 17. december 1870, Neapelj, Italija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Saverio Mercadante
Scenska glasba
Scenska glasba je glasba, ki spremlja dogajanje na sceni; na odru na filmu, v okviru računalniških ali video iger, v okviru radijske igre in s tem poudarja pomen neglasbenih vsebin, ki so predstavljene občinstvu.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Scenska glasba
Sen kresne noči
Sen kresne noči je gledališka igra Williama Shakespearea, nastala okrog leta 1595.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Sen kresne noči
Sen kresne noči (Mendelssohn)
Sen kresne noči je naslov programske glasbe Felixa Mendellssohna.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Sen kresne noči (Mendelssohn)
Sergej Prokofjev
Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj in pianist, * 23. april 1891, Soncovka, Jekaterinburška gubernija, Ruski imperij (danes Soncivka, Donecka oblast, Ukrajina), † 5. marec 1953, Moskva, ZSSR.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Sergej Prokofjev
Seznam skladateljev
Abecedni seznam najbolj znanih in pomembnih skladateljev, razvrščenih po obdobjih.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Seznam skladateljev
Simfonična glasba
Simfonična glasba je glasba, ki jo izvaja simfonični orkester.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Simfonična glasba
Simfonična pesnitev
Simfonična pesnitev je enostavčna skladba za orkester in je programska glasba, kar nakazuje z naslovom, s književno, likovno ali zgodovinsko predlogo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Simfonična pesnitev
Suita
Suita je ciklična glasbena oblika, sestavljena iz stiliziranih plesov 16.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Suita
Teksas
Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Teksas
Uvertura
Uvertura je uvod v neko delo in je lahko tudi samostojna.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Uvertura
Vesele žene windsorske (opera)
Vesele žene windsorske (nem. Die lustigen Weiber von Windsor) so komična opera v treh dejanjih (šestih slikah) Otta Nicolaija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Vesele žene windsorske (opera)
Vincenzo Bellini
Vincenzo Salvatore Carmelo Francesco Bellini, italijanski romantični operni skladatelj, * 3. november 1801, Catania, Sicilija, † 23. september 1835, Puteaux pri Parizu, Francija.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Vincenzo Bellini
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in William Shakespeare
Zabavna glasba
Zabavna glasba (izvirno nemško Volkstümliche Musik) je splošen izraz za glasbena dela, katerih cilj je doseganje prijetnega razpoloženja v družbi.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in Zabavna glasba
1628
1628 (MDCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1628
1680
1680 (MDCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1680
1703
1703 (MDCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1703
1705
1705 (MDCCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1705
1719
1719 (MDCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1719
1727
1727 (MDCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1727
1728
1728 (MDCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1728
1740
1740 (MDCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1740
1742
1742 (MDCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1742
1747
1747 (MDCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1747
1754
1754 (MDCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1754
1759
1759 (MDCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1759
1777
1777 (MDCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1777
1779
1779 (MDCCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1779
1786
1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1786
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1789
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1792
1795
1795 (MDCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1795
1799
1799 (MDCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1799
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1802
1803
1803 (MDCCCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1803
1809
1809 (MDCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1809
1811
1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1811
1812
1812 (MDCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1812
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1815
1816
1816 (MDCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1816
1822
1822 (MDCCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1822
1827
1827 (MDCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1827
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1830
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1833
1839
1839 (MDCCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1839
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1840
1841
1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1841
1847
1847 (MDCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1847
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1848
1853
1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1853
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1861
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1864
1865
1865 (MDCCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1865
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1867
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1868
1870
1870 (MDCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1870
1872
1872 (MDCCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1872
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1873
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1874
1877
1877 (MDCCCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1877
1881
1881 (MDCCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1881
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1884
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1885
1886
1886 (MDCCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1886
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1887
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1888
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1890
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1891
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1897
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1902
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1903
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1904
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1910
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1913
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1914
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1915
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1916
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1918
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1921
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1922
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1925
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1927
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1931
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1936
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1937
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1939
1946
1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1946
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1949
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1955
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1959
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1961
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1964
1966
1966 (MCMLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1966
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1968
1969
1969 (MCMLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1969
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1970
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1974
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1975
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1978
1981
1981 (MCMLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1981
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1982
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1983
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1986
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1990
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1996
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1997
1998
1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1998
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Glasbene priredbe Shakespeareovih del in 1999
Prav tako znan kot Glasbene adaptacije Shakespearovih del.