Kazalo
40 odnosi: Apnenec, Atlantski ocean, Baltsko morje, Barjanska robida, Belorusija, Borovnica (grm), Cement, Dolomit, Estonija, Evropa, Gauja (reka), Gaujin narodni park, Glina, Goba, Jantar, Klif, Kvartar, Latvija, Ledena doba, Litva, Lorelaj, Mavec, Močvirje, Mokrišče, Morena, Navadna smreka, Peščenjak, Pesek, Pleistocen, Razpad Sovjetske zveze, Rdeči bor, Riški zaliv, Rusi, Severna Evropa, Sovjetska zveza, Tverska oblast, Venta, Vikingi, Zahodna Dvina, Zalivski tok.
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Geografija Latvije in Apnenec
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Geografija Latvije in Atlantski ocean
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Geografija Latvije in Baltsko morje
Barjanska robida
Barjanska robida (znanstveno ime Rubus chamaemorus) je grmovnica iz roda Rubus in iz družine rožnic (Rosaceae) z birnimi plodovi, ki raste predvsem v alpski in arktični tundri, ter tajgi.
Poglej Geografija Latvije in Barjanska robida
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Geografija Latvije in Belorusija
Borovnica (grm)
Borovníca (znanstveno ime Vaccinium myrtillus) tudi navadna borovnica, gozdna borovnica, črnica raste po gozdovih in planjavah srednje in severne Evrope.
Poglej Geografija Latvije in Borovnica (grm)
Cement
Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.
Poglej Geografija Latvije in Cement
Dolomit
Dolomit je ime amorfne sedimentne karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala.
Poglej Geografija Latvije in Dolomit
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Poglej Geografija Latvije in Estonija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Geografija Latvije in Evropa
Gauja (reka)
Reka Gauja (estonsko Koiva jõgi, nemško Livländische Aa) je reka v latvijski regiji Vidzeme.
Poglej Geografija Latvije in Gauja (reka)
Gaujin narodni park
Gaujin narodni park (Gaujas nacionālais parks), turistično označen tudi Latvijska Švica, v pokrajini Vidzeme je najstarejši in največji (917.45 km²) narodni park v Latviji.
Poglej Geografija Latvije in Gaujin narodni park
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Geografija Latvije in Glina
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Geografija Latvije in Goba
Jantar
Jantar (inclusion - Baltic amber - Coleoptera, Cerambycidae) Jantar je fosilizirana smola.
Poglej Geografija Latvije in Jantar
Klif
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.
Poglej Geografija Latvije in Klif
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Geografija Latvije in Kvartar
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Poglej Geografija Latvije in Latvija
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Geografija Latvije in Ledena doba
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Geografija Latvije in Litva
Lorelaj
Lorelaj pri St. Goarju Zemljevid Zgornje srednje doline Rena Signalna postaja Bankeck, St. Goar Lorelaj (tudi Lorelei, Loreleï, Lore Lay, Lore-Ley, Lurley, Lurelei, Lurlei) je skalna gmota iz skrilavca, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, v Zgornji srednji dolini Rena v Sankt Goarshausnu, Porenje - Pfalška, na vzhodnem, desnem bregu reke Ren (v 555.
Poglej Geografija Latvije in Lorelaj
Mavec
Mavec je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Geografija Latvije in Mavec
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Geografija Latvije in Močvirje
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Geografija Latvije in Mokrišče
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Poglej Geografija Latvije in Morena
Navadna smreka
Navadna smreka ali evropska smreka (Picea abies) je vrsta smreke, ki izvira iz severne, srednje in vzhodne Evrope.
Poglej Geografija Latvije in Navadna smreka
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Geografija Latvije in Peščenjak
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Geografija Latvije in Pesek
Pleistocen
Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.
Poglej Geografija Latvije in Pleistocen
Razpad Sovjetske zveze
Zastava Sovjetske zveze Razpad Sovjetske zveze je bil proces notranjega razpada znotraj Sovjetske zveze (ZSSR), ki je povzročil konec njenega obstoja kot suverene države.
Poglej Geografija Latvije in Razpad Sovjetske zveze
Rdeči bor
Rdeči bor (znanstveno ime Pinus sylvestris) je iglasto in zelo veliko drevo.
Poglej Geografija Latvije in Rdeči bor
Riški zaliv
Riški zaliv je zaliv ob vzhodnem robu Baltskega morja v Severni Evropi, ki ga na jugu omejuje severna obala Latvije, na severu in vzhodu zahodna obala Estonije, ustje pa proti zahodu zapira estonsko otočje Muhu z največjim otokom Saaremaa.
Poglej Geografija Latvije in Riški zaliv
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Geografija Latvije in Rusi
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Geografija Latvije in Severna Evropa
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Geografija Latvije in Sovjetska zveza
Tverska oblast
Tverska oblast je oblast v Rusiji v Osrednjem federalnem okrožju.
Poglej Geografija Latvije in Tverska oblast
Venta
Venta (livonsko Vǟnta joug) je reka, ki izvira na severozahodu Litve in teče proti severu, preko pokrajine Kurlandije na zahodu Latvije do izliva v Baltsko morje pri kraju Ventspils.
Poglej Geografija Latvije in Venta
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Geografija Latvije in Vikingi
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Geografija Latvije in Zahodna Dvina
Zalivski tok
Zalivski tok Zalivski tok je največji morski tok na svetu.
Poglej Geografija Latvije in Zalivski tok