Kazalo
62 odnosi: Albanija, Šar planina, Škumbin, Baker, Balkan, Berat, Biotska raznovrstnost, Bor (drevo), Brest (drevo), Divja svinja, Drim, Egiptovski jastreb, Ekosistem, Elbasan, Erozija, Evrazijski šakal, Evropa, Habitat, Hrast, Jadransko morje, Jezerski vrh, Albanija, Jonsko morje, Köppnova podnebna klasifikacija, Komunizem, Korab, Korča, Krom, Laguna Karavasta, Ledena doba, Ledeniško jezero, Lignit, Mokrišče, Morski narodni park Karaburun-Sazan, Nafta, Narodni park Butrint, Narodni park Dajti, Narodni park Divjaka-Karavasta, Narodni park doline Valbona, Narodni park Theth, Nikelj, Ohridsko jezero, Palearktika, Pindsko gorstvo, Planinski orel, Podnebne spremembe, Pogradec, Povodje, Prespansko jezero, Prokletije, Rjavi medved, ... Razširi indeks (12 več) »
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Geografija Albanije in Albanija
Šar planina
Šar planina (makedonsko in srbsko Шар Планина, albansko Malet e Sharrit) tvori gorsko verigo na Balkanu, ki se razteza od Kosova in severozahoda Severne Makedonije do severovzhodne Albanije.
Poglej Geografija Albanije in Šar planina
Škumbin
Škumbin (ali Shkumbini) je reka v osrednji Albaniji, ki izvira v gorovju jugozahodno od Skadarskega jezera in teče proti severozahodu do izliva v Jadransko morje pri kraju Divjaka.
Poglej Geografija Albanije in Škumbin
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Geografija Albanije in Baker
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Geografija Albanije in Balkan
Berat
Berat (albansko: Berati) je po številu prebivalcev deveto največje mesto v Republiki Albaniji in upravno središče okraja Berat, enega od dvanajst konstitutivnih okrajev v državi.
Poglej Geografija Albanije in Berat
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Geografija Albanije in Biotska raznovrstnost
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Geografija Albanije in Bor (drevo)
Brest (drevo)
Brest (znanstveno ime Ulmus) je rod dreves iz družine brestovk (Ulmaceae).
Poglej Geografija Albanije in Brest (drevo)
Divja svinja
Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.
Poglej Geografija Albanije in Divja svinja
Drim
Skadru Rečno jezero Koman Drim (ali Drini) je reka v Albaniji.
Poglej Geografija Albanije in Drim
Egiptovski jastreb
Egiptovski jastreb (znanstveno ime Neophron percnopterus) je ujeda iz družine kraguljev, edini predstavnik rodu Neophron.
Poglej Geografija Albanije in Egiptovski jastreb
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Geografija Albanije in Ekosistem
Elbasan
Elbasan (albansko Elbasani ali Elbasan) je mesto in občina v osrednji Albaniji ter glavno mesto istoimenskega okrožja, ki stoji ob bregu reke Škumbin.
Poglej Geografija Albanije in Elbasan
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Geografija Albanije in Erozija
Evrazijski šakal
Evrazijski šakal (Canis aureus), imenovan tudi zlati šakal ali navadni šakal, je volku podoben kanid, ki izvira iz jugovzhodne Evrope, Srednje Azije, zahodne Azije, Južne Azije in regij Jugovzhodne Azije.
Poglej Geografija Albanije in Evrazijski šakal
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Geografija Albanije in Evropa
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Geografija Albanije in Habitat
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Geografija Albanije in Hrast
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Geografija Albanije in Jadransko morje
Jezerski vrh, Albanija
Jezerski vrh (ali Maja Jezercë) je gora v severni Albaniji, visoka 2694 metrov.
Poglej Geografija Albanije in Jezerski vrh, Albanija
Jonsko morje
Jonsko morje Jonsko mórje (Iónio Pélagos,;, Ἰόνιος θάλασσα or Ἰόνιος πόντος. Mar Ionio or Mar Jonio,;, Mare Joniu. Mare Jonie. Deti Jon) je proti jugu odprt del Sredozemskega morja, ki ga na vzhodu omejujeta Balkanski polotok in Peloponez, na zahodu Apeninski polotok z Apulijo (polotok Salento oz.
Poglej Geografija Albanije in Jonsko morje
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Geografija Albanije in Köppnova podnebna klasifikacija
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Geografija Albanije in Komunizem
Korab
Korab je gorski masiv na jugozahodu Balkanskega polotoka, katerega najvišji vrh, Veliki Korab (– Golem Korab), 2764 mnm, leži na meji med Albanijo in Severno Makedonijo v bližini tromeje s Kosovom ter predstavlja najvišjo točko obeh držav.
Poglej Geografija Albanije in Korab
Korča
Korča (ali Korça) je mesto na jugovzhodu Albanije, blizu meje z Grčijo in s Severno Makedonijo.
Poglej Geografija Albanije in Korča
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Geografija Albanije in Krom
Laguna Karavasta
Satelitska slika lagune Karavasta Laguna Karavasta je največja laguna v Albaniji in ena največjih v Sredozemlju.
Poglej Geografija Albanije in Laguna Karavasta
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Geografija Albanije in Ledena doba
Ledeniško jezero
Bohinjsko jezero je ledeniškega izvora Ledeniško jezero je vodno telo, ki izvira iz delovanja ledenika.
Poglej Geografija Albanije in Ledeniško jezero
Lignit
Rudnik lignita - dnevni kop Lignit ali mehki rjavi premog je vrsta premoga, ki ima sorazmerno nizko kurilno vrednost (od 10 do 20 MJ/kg).
Poglej Geografija Albanije in Lignit
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Geografija Albanije in Mokrišče
Morski narodni park Karaburun-Sazan
Morski narodni park Karaburun-Sazan (albansko Parku Detar Karaburun-Sazan) je morski park v okrožju Vlora v jugozahodni Albaniji.
Poglej Geografija Albanije in Morski narodni park Karaburun-Sazan
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Geografija Albanije in Nafta
Narodni park Butrint
Narodni park Butrint (albansko Parku Kombëtar i Butrintit) je narodni park v okrožju Vlora v južni Albaniji.
Poglej Geografija Albanije in Narodni park Butrint
Narodni park Dajti
Narodni park Dajti (albansko Parku Kombëtar i Malit të Dajtit) je narodni park, ustanovljen leta 1966 v osrednji Albaniji, od leta 2006 se razteza na 293,84 km2.
Poglej Geografija Albanije in Narodni park Dajti
Narodni park Divjaka-Karavasta
Narodni park Divjakë-Karavasta (albansko Parku Kombëtar Divjakë-Karavasta) je narodni park v zahodni Albaniji, ki se razprostira po ravnini Myzeqe v neposredni bližini Jadranskega morja.
Poglej Geografija Albanije in Narodni park Divjaka-Karavasta
Narodni park doline Valbona
Narodni park dolina Valbona (albansko Parku Kombëtar i Luginës së Valbonës) je narodni park v Prokletijah v severni Albaniji.
Poglej Geografija Albanije in Narodni park doline Valbona
Narodni park Theth
Narodni park Theth je narodni park na severu Albanije, ustanovljen leta 1966.
Poglej Geografija Albanije in Narodni park Theth
Nikelj
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Poglej Geografija Albanije in Nikelj
Ohridsko jezero
Ohridsko jezero (makedonsko: Охридско езеро, Ohridsko ezero, albansko: Liqeni i Ohrit ali Liqeni i Pogradecit) je jezero ovalne oblike, ki leži na meji med jugozahodnim delom Severne Makedonije in vzhodnim delom Albanije.
Poglej Geografija Albanije in Ohridsko jezero
Palearktika
Razmejitev Palearktike na zemljevidu sveta Palearktika je največja od šestih glavnih favnističnih regij zemeljskega kopnega po zoogeografski delitvi, ki jo je vpeljal angleški naravoslovec Alfred Russel Wallace.
Poglej Geografija Albanije in Palearktika
Pindsko gorstvo
Pindsko gorstvo (tudi Pindos ali Pindhos grško: Πίνδος) je gorski masiv, ki se v večjem delu razteza v severni Grčiji in manjši del v južni Albaniji.
Poglej Geografija Albanije in Pindsko gorstvo
Planinski orel
Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.
Poglej Geografija Albanije in Planinski orel
Podnebne spremembe
Odstopanje temperature površja med letoma 1995 in 2004 od dolgoletnega povprečja med 1940 in 1980.http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id.
Poglej Geografija Albanije in Podnebne spremembe
Pogradec
Pogradec (albanska določna oblika Pogradeci) je mesto ob Ohridskem jezeru v vzhodni Albaniji.
Poglej Geografija Albanije in Pogradec
Povodje
Povódje je celotna površina, s katere se reke stekajo v isto morje.
Poglej Geografija Albanije in Povodje
Prespansko jezero
Satelitski posnetek območja. Prespansko (desno) in Ohridsko jezero (levo). Prespansko jezero leži v jugovzhodnem delu Evrope, na tromeji med Severno Makedonijo, Grčijo in Albanijo.
Poglej Geografija Albanije in Prespansko jezero
Prokletije
Prokletije (črnogorsko Проклетије, izgovorjeno, albansko Bjeshkët e Nemuna, oboje prevedeno kot »Preklete gore«), poznane tudi pod imenom Albanske Alpe (Alpet Shqiptare), so gorsko območje na zahodnem Balkanskem polotoku, ki segajo od severne Albanije do Kosova in vzhodne Črne gore.
Poglej Geografija Albanije in Prokletije
Rjavi medved
Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.
Poglej Geografija Albanije in Rjavi medved
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Geografija Albanije in Skader
Skadrsko jezero
Skadrsko jezero je največje jezero na Balkanskem polotoku in se nahaja na meji med Albanijo in Črno goro.
Poglej Geografija Albanije in Skadrsko jezero
Sredozemska medvedjica
Sredozemska medvedjica (znanstveno ime Monachus monachus) je vrsta tjulnja iz družine pravih tjulnjev.
Poglej Geografija Albanije in Sredozemska medvedjica
Srna
Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.
Poglej Geografija Albanije in Srna
Tektonska plošča
Zemljevid sveta, na katerem so označene litosferske plošče in njihove meje, kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Tektonska plošča je del zemljine skorje (imenovane tudi litosfera).
Poglej Geografija Albanije in Tektonska plošča
Tirana
Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.
Poglej Geografija Albanije in Tirana
Topoli
Topol (znanstveno ime Populus) je rod listopadnih, hitrorastočih dreves.
Poglej Geografija Albanije in Topoli
Velika pliskavka
Velika pliskavka (znanstveno ime Tursiops truncatus) je morski sesalec iz družine delfinov, ki poseljuje skoraj vsa morja in oceane.
Poglej Geografija Albanije in Velika pliskavka
Vjosa
Vjosa (grško Αώος – Aoos, albansko Vjosë ali Vjosa, srbohrvaško in makedonsko Vojuša) je reka, dolga 272 kilometrov, ki izvira v Epiru na severozahodu Grčije, teče skozi južno Albanijo in se izliva v Jadransko morje.
Poglej Geografija Albanije in Vjosa
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Geografija Albanije in Volk
Vrba (drevo)
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.
Poglej Geografija Albanije in Vrba (drevo)
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Geografija Albanije in Zemeljski plin