Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Friedrich Rainer

Index Friedrich Rainer

Friedrich Rainer, avstrijski pravnik, nacistični politik in vojni zločinec, * 28. julij 1903, Šentvid ob Glini, Avstro-Ogrska, † 19. julij 1947 ali november 1950, Jugoslavija.

Kazalo

  1. 46 odnosi: Adolf Hitler, Anschluss, Avstrijci, Avstro-Ogrska, Šentvid ob Glini, Štajerska (vojvodina), Celovec, Dachau, Doktorat, Federativna ljudska republika Jugoslavija, Franz Kutschera, Furlanija - Julijska krajina, Gorenjska, Internacijsko taborišče, Jugoslavija, Kapitulacija, Koroška (vojvodina), Koroški plebiscit, Kraljevina Italija, Leon Rupnik, Ljubljana, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nacionalsocializem, Nürnberški procesi, Nürnberg, Notar, November, Okupacija, Politik, Pravnik, Prva svetovna vojna, Salzburg, Seznam vojnih zločincev, Slovenci, Sturmabteilung, Tirolska, Tretji rajh, Trst, Univerza v Gradcu, Vojni zločin, 19. julij, 1903, 1947, 1950, 28. julij, 4. armada (NOVJ).

  2. Deželni glavarji Koroške

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).

Poglej Friedrich Rainer in Adolf Hitler

Anschluss

Adolf Hitler razglaša Anschluss na dunajskem Heldenplatzu, 15. marec 1938 Anschluss (nemško:, tudi Anschluß ali poslovenjeno anšlus) je nemški izraz za aneksijo Avstrije Tretjemu rajhu 13.

Poglej Friedrich Rainer in Anschluss

Avstrijci

Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.

Poglej Friedrich Rainer in Avstrijci

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Friedrich Rainer in Avstro-Ogrska

Šentvid ob Glini

Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.

Poglej Friedrich Rainer in Šentvid ob Glini

Štajerska (vojvodina)

Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.

Poglej Friedrich Rainer in Štajerska (vojvodina)

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Friedrich Rainer in Celovec

Dachau

Dachau jeseni 2002 Dachau je bavarsko mesto, 20 km oddaljeno od Münchna in ima 40.000 prebivalcev.

Poglej Friedrich Rainer in Dachau

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Friedrich Rainer in Doktorat

Federativna ljudska republika Jugoslavija

Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) je bil naziv za drugo Jugoslavijo med 29. novembrom 1945 in 7. aprilom 1963.

Poglej Friedrich Rainer in Federativna ljudska republika Jugoslavija

Franz Kutschera

Franz Kutschera, avstrijski nacistični funkcionar in vojni zločinec, * 22. februar 1904, Oberwaltersdorf, Avstro-Ogrska, † 1. februar 1944, Varšava, Poljska.

Poglej Friedrich Rainer in Franz Kutschera

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Poglej Friedrich Rainer in Furlanija - Julijska krajina

Gorenjska

Gorenjska Gorénjska je gorata alpska pokrajina ob zgornjem delu reke Save v Sloveniji, severno in severozahodno od Ljubljane, med razvodnico s Sočo na zahodu, razvodnico z Dravo na severu, razvodnico s Savinjo na vzhodu, Posavskim hribovjem ter Ljubljano na jugu.

Poglej Friedrich Rainer in Gorenjska

Internacijsko taborišče

Internacijsko taborišče je koncentracijsko taborišče, v katerem so največkrat priprti pripadniki vojaške organizacije.

Poglej Friedrich Rainer in Internacijsko taborišče

Jugoslavija

Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.

Poglej Friedrich Rainer in Jugoslavija

Kapitulacija

Kapitulacija, tudi vdaja, pomeni v vojaškem izrazoslovju prenehanje oboroženega odpora in podreditev državi zmagovalki.

Poglej Friedrich Rainer in Kapitulacija

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Friedrich Rainer in Koroška (vojvodina)

Koroški plebiscit

Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.

Poglej Friedrich Rainer in Koroški plebiscit

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Poglej Friedrich Rainer in Kraljevina Italija

Leon Rupnik

Leon Rupnik (ime tudi Leo, Lev, Lav), slovenski general in politik, * 10. avgust 1880, Lokve; † 4. september 1946, Ljubljana (usmrčen).

Poglej Friedrich Rainer in Leon Rupnik

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Friedrich Rainer in Ljubljana

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.

Poglej Friedrich Rainer in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.

Poglej Friedrich Rainer in Nacionalsocializem

Nürnberški procesi

Obtoženci Hermann Göring, Rudolf Hess, Joachim von Ribbentrop, Wilhelm Keitel, Karl Dönitz, Erich Raeder, Baldur von Schirach in Fritz Sauckel Nürnberški procesi imenujemo vrsto sodnih procesov (vseh skupaj jih je bilo 12), predvsem znanih zaradi sojenja najpomembnejšim predstavnikom političnega, vojaškega in ekonomskega vodstva Tretjega rajha.

Poglej Friedrich Rainer in Nürnberški procesi

Nürnberg

Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.

Poglej Friedrich Rainer in Nürnberg

Notar

Notar, XVI Notar je oseba imenovana s strani države, ki opravlja javno pravno službo kot svoboden poklic.

Poglej Friedrich Rainer in Notar

November

November ali listopad je enajsti mesec gregorijanskega koledarja.

Poglej Friedrich Rainer in November

Okupacija

Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.

Poglej Friedrich Rainer in Okupacija

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Poglej Friedrich Rainer in Politik

Pravnik

Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.

Poglej Friedrich Rainer in Pravnik

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Friedrich Rainer in Prva svetovna vojna

Salzburg

Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.

Poglej Friedrich Rainer in Salzburg

Seznam vojnih zločincev

To je seznam formalno obtoženih in neoproščenih vojnih zločincev v skladu z ravnanjem in pravili bojevanja, kot so jih določili nürnberški procesi po drugi svetovni vojni kot tudi starejši sporazumi, kot npr.

Poglej Friedrich Rainer in Seznam vojnih zločincev

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Friedrich Rainer in Slovenci

Sturmabteilung

Simbol SA (slovensko Jurišni oddelek; kratica SA) je bila paravojaška organizacija pod okriljem NSDAP.

Poglej Friedrich Rainer in Sturmabteilung

Tirolska

Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).

Poglej Friedrich Rainer in Tirolska

Tretji rajh

Tretji rajh oz.

Poglej Friedrich Rainer in Tretji rajh

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Friedrich Rainer in Trst

Univerza v Gradcu

Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.

Poglej Friedrich Rainer in Univerza v Gradcu

Vojni zločin

V okviru vojne je vojni zločin v skladu z mednarodnim pravom kaznivo dejanje kršitve vojnega prava, ki ga lahko stori vojaška ali civilna oseba ali več oseb.

Poglej Friedrich Rainer in Vojni zločin

19. julij

19.

Poglej Friedrich Rainer in 19. julij

1903

1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Friedrich Rainer in 1903

1947

1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Friedrich Rainer in 1947

1950

1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Friedrich Rainer in 1950

28. julij

28.

Poglej Friedrich Rainer in 28. julij

4. armada (NOVJ)

4.

Poglej Friedrich Rainer in 4. armada (NOVJ)

Glej tudi

Deželni glavarji Koroške