Kazalo
39 odnosi: Ahemenidsko cesarstvo, Ahura Mazda, Aleksander Veliki, Anatolija, Antioh III. Veliki, Ardašir I., Ardahšir I., Armenščina, Arsakidi (Iran), Artaban V., Azija, Bajdad, Darajan I., Denar, Dirham, Egipt, Grščina, Grki, Guverner, Helenistično obdobje, Ikonografija, Iran, Izposojenka, Ktezifon, Memfis, Egipt, Mitridat I. Partski, Parti, Partsko cesarstvo, Perzepolis, Perzijski zaliv, Sasanidsko cesarstvo, Satrap, Selevkidsko cesarstvo, Strabon, Tiara, Vadfradad I., Vadfradad II., Vahbarz, Zaratustrstvo.
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Frataraka in Ahemenidsko cesarstvo
Ahura Mazda
Ahura Mazda, znan tudi kot Ohrmazd, Ahuramazda, Hourmazd, Hormazd in Hurmuz, Gospod ali pa preprosto duh oziroma »gospod, ki ve«, je avestično ime za stvarnika in edinega Boga zoroastrizma, stare iranske vere, ki je obstajala že pred islamom.
Poglej Frataraka in Ahura Mazda
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Frataraka in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Frataraka in Anatolija
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Frataraka in Antioh III. Veliki
Ardašir I.
Ardašir I., sasanidski vladar Perzije med letoma 226 in 242.
Poglej Frataraka in Ardašir I.
Ardahšir I.
Ardahšir I. ali Artakserks I. (aramejsko rtḥštry) je bil v poznem 3.
Poglej Frataraka in Ardahšir I.
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Poglej Frataraka in Armenščina
Arsakidi (Iran)
Arsakidi so bili iranska vladarska dinastija partskega porekla.
Poglej Frataraka in Arsakidi (Iran)
Artaban V.
Artaban V. Partski (perzijsko اردوان, Ardawān), v nekaterih virih tudi Artaban IV., veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 216 do 224, * ni znano, † 28.
Poglej Frataraka in Artaban V.
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Frataraka in Azija
Bajdad
Bajdad je bil od leta 164 do 146 pr.
Poglej Frataraka in Bajdad
Darajan I.
Darajan I., Darev I. ali Darij I. (aramejsko 𐡃𐡀𐡓𐡉𐡅, d'ryw) je bil prvi kralj Perzije (Farsa), ki je bil najverjetneje podložen partskemu monarhu Fraatu II. (vladal 132–127 pr.n.št.). Darajan I. je vladal po letu 132 pr.
Poglej Frataraka in Darajan I.
Denar
Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine.
Poglej Frataraka in Denar
Dirham
Srebrni dirham Umajadskega kalifata, skovan v Balhu (današnji Afganistan) leta 111 po hidžri (729/730 po n. št.) Dirham ali dirhem (osmansko turško: درهم) je denarna enota več arabskih držav.
Poglej Frataraka in Dirham
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Frataraka in Egipt
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Frataraka in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Frataraka in Grki
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Poglej Frataraka in Guverner
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Frataraka in Helenistično obdobje
Ikonografija
Ikonografija je umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi.
Poglej Frataraka in Ikonografija
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Frataraka in Iran
Izposojenka
Izposójenka ali sposójenka je prevzeta občnoimenska beseda, ki je popolnoma prilagojena slovenščini v izgovorjavi, pisavi, pregibanju, skladnji in besedotvornih zmožnostih.
Poglej Frataraka in Izposojenka
Ktezifon
Ktezifon (grško /Ktēsifōn/, perzijsko ایوان مدائن - تيسفون, /tɛsɨfɒn/), prestolnica perzijskega arsakidskega Partskega cesarstva (perzijsko اشکانيان) in Sasanidskega cesarstva (perzijsko ساسانيان) in eno od največjih mest v antični Mezopotamiji.
Poglej Frataraka in Ktezifon
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Poglej Frataraka in Memfis, Egipt
Mitridat I. Partski
Mitridat I. Partski (perzijsko مهرداديکم, Mehrdād), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 171 pr.
Poglej Frataraka in Mitridat I. Partski
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Frataraka in Parti
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Frataraka in Partsko cesarstvo
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Poglej Frataraka in Perzepolis
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Frataraka in Perzijski zaliv
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Frataraka in Sasanidsko cesarstvo
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Frataraka in Satrap
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Frataraka in Selevkidsko cesarstvo
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Frataraka in Strabon
Tiara
papeža Pija IX. Tiara ali trojna krona je nekdanje slovesno pokrivalo papežev v obliki treh kron, s simbolom zemeljske krogle in križem na vrhu, ki so jo nosili ob slovesnejših priložnostih.
Poglej Frataraka in Tiara
Vadfradad I.
Vadfradad I. ali Avtofradat I. je bil frataraka (guverner, satrap) Perzije, ki je vladal od 146 do 138 pr.
Poglej Frataraka in Vadfradad I.
Vadfradad II.
Vadfradad II. ali Avtofradat II. je bil frataraka (guverner, satrap) Perzije, ki je vladal v poznem 2.
Poglej Frataraka in Vadfradad II.
Vahbarz
Položaj Perzije/Farza v Ahemenisdkem cesarstvu Vahbarz, v grških virih znan kot Oborz, je bil v prvi polovici 2.
Poglej Frataraka in Vahbarz
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Frataraka in Zaratustrstvo