Kazalo
96 odnosi: Al Andaluz, Alžirija, Andaluzija, Antika, Arabščina, Aragonsko kraljestvo, Škofija, Španci, Španija, Španski zlati vek, Župnija, Béjaïa, Beneficij, Diploma, Duhovniško posvečenje, Evangelij, Evropa, Ferdinand I. Habsburški, Ferdinand II. Aragonski, Filip I. Kastiljski, Frančiškani, Granada, Grščina, Hebrejščina, Humanizem, Inkvizicija, Italija, Ivana Blazna, Izabela I. Kastiljska, Judje, Kardinal, Karel V. Habsburški, Katekizem, Katoliška kralja, Klerik, Konkubinat, Krščanstvo, Krištof Kolumb, Latinščina, Madrid, Maksimilijan I. Habsburški, Mavri, Menih, Moriski, Mudéjar, Muslimani, Nadškof, Novi svet, Papež Pavel II., Pluralizem, ... Razširi indeks (46 več) »
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Al Andaluz
Alžirija
Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Alžirija
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Andaluzija
Antika
Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Antika
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Arabščina
Aragonsko kraljestvo
Aragonsko kraljestvo je bilo eno izmed kraljestev aragonske krone.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Aragonsko kraljestvo
Škofija
Škofija je večja upravna enota v krščanski Cerkvi, na čelu katere je škof.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Škofija
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Španci
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Španija
Španski zlati vek
Španski zlati vek (špansko Siglo de oro) je obdobje razcveta španske umetnosti in literature, ki sovpada z vzponom španske Habsburške dinastije.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Španski zlati vek
Župnija
Župnija, starejši izraz fara ali duhovnija, tudi cerkvena občina je v Rimskokatoliški cerkvi občestvo vernikov ter temeljna cerkvenopravna enota, ki jo vodi župnik.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Župnija
Béjaïa
Béjaïa (izg. Bedžaja, kabilsko Bgayet, ⴱⴳⴰⵢⴻⵜ), nekoč Bougie in Bugia, je sredozemsko pristaniško mesto v zalivu Béjaïa v Alžiriji.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Béjaïa
Beneficij
Benefícij (latinsko beneficium; knjižno, ugodnost, prednost) je bila v zgodnjem srednjem veku posest, ki so jo kralji in večji fevdalci darovali v dosmrten užitek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Beneficij
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Diploma
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Duhovniško posvečenje
Evangelij
Evangélij je eden od štirih biblijskih opisov Kristusovega nauka, dela in življenja, ki so ga zapisali štirje evangelisti.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Evangelij
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Evropa
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand II. Aragonski
Ferdinand II.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Ferdinand II. Aragonski
Filip I. Kastiljski
Filip I. Kastiljski (tudi Filip Lepi), * 22. julij, 1478, Brugge, † 26. september 1506, Burgos; je bil med letoma 1482 in 1506 vojvoda Burgundije (kot Filip IV.), Brabanta, Limburga in Luksemburga, grof Flandrije, Hapsburga, Hainauta, Nizozemske in Zelandije, Tirolske in Artoisa ter med drugim gospodar Antwerpna in Mechelena.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Filip I. Kastiljski
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Frančiškani
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Granada
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Grščina
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Hebrejščina
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Humanizem
Inkvizicija
Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Inkvizicija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Italija
Ivana Blazna
Ivana I. Kastiljska (6. november 1479, Toledo – 12. april 1555, Tordesillas), poznana tudi kot Ivana Blazna (špansko Juana la Loca), je bila kraljica Kastilje od 1504 dalje in Aragonskega kraljestva od 1516 dalje.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Ivana Blazna
Izabela I. Kastiljska
Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Izabela I. Kastiljska
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Judje
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Kardinal
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Karel V. Habsburški
Katekizem
prekmurski katekizem iz leta 1906 (izdali so ga najprej 1780, napisal ga je Mikloš Küzmič Katekízem (grško, latinsko catechismus) je seznam verskih resnic, ki se uporablja pri verskem pouku v različnih krščanskih Cerkvah.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Katekizem
Katoliška kralja
Katoliška kralja je naziv, ki sta ga prejela Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Katoliška kralja
Klerik
Celju (2010) Klerik Etiopski duhovnik Švedski evangeličanski škof Hans Stiglund Klerik je izraz, ki je včasih označeval pripadnike stanu krščanske duhovščine, danes pa (v širšem smislu) pomeni vse ljudi, ki opravljajo verski poklic - tudi v drugih verah.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Klerik
Konkubinat
Konkubinat se največkrat (vendar ne vedno) nanaša na družbeno stanje ženske, ki je v zakonskem razmerju z moškim, čeprav z njim ni poročena, saj le ta ne more biti poročen z njo, pogosto zaradi razlike v socialnem statusu.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Konkubinat
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Krščanstvo
Krištof Kolumb
Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Krištof Kolumb
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Latinščina
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Madrid
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Maksimilijan I. Habsburški
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Mavri
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Menih
Moriski
Moriski so Mavri, ki so jih v poznem 15. stoletju prisilno pokristjanili.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Moriski
Mudéjar
Mudéjar je španski dekorativni slog, iz mavrskih, gotskih in kasneje renesančnih oblik.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Mudéjar
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Muslimani
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Nadškof
Novi svet
''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Novi svet
Papež Pavel II.
Papež Pavel II. (rojen kot Pietro Barbo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in papež, * 1417, Benetke † 26. julij 1471, Rim.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Papež Pavel II.
Pluralizem
Pluralizem je v najširšem smislu priznavanje in odobravanje različnosti oz.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Pluralizem
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Politik
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Pravo
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Regent
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Rim
Salamanca
Položaj v Španiji Salamanca je mesto v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon v osrednji Španiji in glavno mesto istoimenske province Salamanca.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Salamanca
Samostan San Juan de los Reyes, Toledo
Samostan San Juan de los Reyes (špansko Monasterio de San Juan de los Reyes) je zgodovinski samostan frančiškanskega reda v Toledu v Španiji, ki sta ga zgradila katoliška monarha v letih 1477-1504.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Samostan San Juan de los Reyes, Toledo
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Severna Afrika
Spovednik
Spovednik spoveduje Spovednik je duhovnik, ki podeljuje zakrament spovedi.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Spovednik
Svet
Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Svet
Sveta spoved
Spôved ali zakramênt pokóre in sprave je krščanski zakrament, pri katerem Bog grešniku odpusti njegove grehe.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Sveta spoved
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Sveto pismo
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Teologija
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Toledo
Tripoli
Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Tripoli
Univerza
Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Univerza
Univerza v Salamanci
Univerza v Salamanci je najstarejša univerza v Španiji (odkar Univerza v Palenciji ne obstaja več) in ena najstarejših univerz v Evropi (skupaj z univerzami v Bologni, Parizu, Oxfordu, Cambridgeu, Padovi…).
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Univerza v Salamanci
Ustanovitelj
Ustanovitelj je pravna ali fizična oseba, ki s svojim ukrepanjem in dejanji naredi vse potrebno, da neka nova skupnost ali gibanje prične obstajati in delovati.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Ustanovitelj
Valladolid
Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Valladolid
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Vikar
William de Croÿ
William de Croÿ, flamsko-španski plemič, * 1498, † 11. januar 1521.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in William de Croÿ
Zapor
Glavna stavba zapora v Fremantlu (Avstralija) Zapor je organizacija in ustanova, v katerih se nahajajo ljudje, ki so storili odklonska (kriminalna) dejanja znotraj družbe in jih je družba zato kaznovala.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in Zapor
1436
1436 (MCDXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1436
1460
1460 (MCDLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1460
1471
1471 (MCDLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1471
1479
1479 (MCDLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1479
1482
1482 (MCDLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1482
1491
1491 (MCDXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1491
1492
1492 (MCDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1492
1495
1495 (MCDXCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1495
1498
1498 (MCDXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1498
1499
1499 (MCDXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1499
1501
1501 (MDI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1501
1505
1505 (MDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1505
1506
1506 (MDVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1506
1507
1507 (MDVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1507
1510
1510 (MDX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1510
1516
1516 (MDXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1516
1517
1517 (MDXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1517
1520
1520 (MDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1520
1609
1609 (MDCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1609
17. avgust
17.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 17. avgust
1785
1785 (MDCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 1785
20. februar
20.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 20. februar
23. januar
23.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 23. januar
25. september
25.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 25. september
8. november
8.
Poglej Francisco Jiménez de Cisneros in 8. november