Kazalo
23 odnosi: Arabci, Španija, Evropa, Francija, Francoska revolucija, Franki, Italija, Karel Veliki, Krščanstvo, Nemčija, Obseg, Preseljevanje ljudstev, Sasi, Slovani, Srednji vek, Vzhod, Zahod, Zgodovina Francije, 772, 775, 780, 791, 796.
- Bivše evropske monarhije
- Srednjeveška Francija
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Francija v srednjem veku in Arabci
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Francija v srednjem veku in Španija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Francija v srednjem veku in Evropa
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Francija v srednjem veku in Francija
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Francija v srednjem veku in Francoska revolucija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Francija v srednjem veku in Franki
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Francija v srednjem veku in Italija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Francija v srednjem veku in Karel Veliki
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Francija v srednjem veku in Krščanstvo
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Francija v srednjem veku in Nemčija
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Francija v srednjem veku in Obseg
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Poglej Francija v srednjem veku in Preseljevanje ljudstev
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Francija v srednjem veku in Sasi
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Francija v srednjem veku in Slovani
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Francija v srednjem veku in Srednji vek
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Francija v srednjem veku in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Francija v srednjem veku in Zahod
Zgodovina Francije
Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.
Poglej Francija v srednjem veku in Zgodovina Francije
772
772 (DCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Francija v srednjem veku in 772
775
775 (DCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Francija v srednjem veku in 775
780
780 (DCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Francija v srednjem veku in 780
791
791 (DCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Francija v srednjem veku in 791
796
796 (DCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Francija v srednjem veku in 796