Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

France Marolt

Index France Marolt

France Marolt, slovenski glasbenik, zborovodja in etnolog, * 21. junij 1891, Brdo pri Lukovici, † 7. april 1951, Ljubljana.

42 odnosi: Akademija za glasbo v Ljubljani, Akademska folklorna skupina France Marolt, Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, Anton Foerster, Župnijska cerkev, Bela krajina, Bolnišnica, Brdo pri Lukovici, Denar, Etnologija, Etnomuzikologija, Galicija, Gimnazija, Glasbena matica, Glasbenik, Gradec, Harmonija, Italijani, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Ljudsko pesništvo, Maribor, Matej Hubad, Matematika, Matura, Okupacija, Organist, Pevski zbor, Prva svetovna vojna, Revija, Skladatelj, Slovenci, Soška fronta, Sokol (društvo), Stanko Vurnik, Univerza v Ljubljani, Zborovodja, Ziljska dolina, 1891, 1951, 21. junij, 7. april.

Akademija za glasbo v Ljubljani

Akademija za glasbo v palači Kazina Akademija za glasbo v Ljubljani je kot visokošolska glasbena ustanova edina glasbena akademija v Sloveniji.

Novo!!: France Marolt in Akademija za glasbo v Ljubljani · Poglej več »

Akademska folklorna skupina France Marolt

Akademska folklorna skupina France Marolt je folklorna skupina, ki jo je leta 1948 s pomočjo Glasbene matice ustanovil etnomuzikolog in tedanji ravnatelj Glasbeno-narodopisnega inštituta, France Marolt.

Novo!!: France Marolt in Akademska folklorna skupina France Marolt · Poglej več »

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani

Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani je mešani pevski zbor študentov Univerze v Ljubljani.

Novo!!: France Marolt in Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani · Poglej več »

Anton Foerster

Anton Foerster (Förster), slovenski skladatelj in dirigent češkega rodu, * 20. december 1837, Osenice pri Jičínu, Češka, † 17. Junij 1926, Novo mesto, Slovenija.

Novo!!: France Marolt in Anton Foerster · Poglej več »

Župnijska cerkev

Spodnjih Hočah Župnijska cerkev je cerkev, ki je sedež župnije in tako velja za glavno cerkev na njenem področju.

Novo!!: France Marolt in Župnijska cerkev · Poglej več »

Bela krajina

Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.

Novo!!: France Marolt in Bela krajina · Poglej več »

Bolnišnica

Bolníšnica ali bólnica je ustanova, ki izvaja in nudi profesionalno zdravstveno oskrbo s strani profesionalnega zdravstvenega osebja (zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci).

Novo!!: France Marolt in Bolnišnica · Poglej več »

Brdo pri Lukovici

Brdo pri Lukovici (Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 16.) je majhno gručasto naselje v Občini Lukovica v bližini Lukovice pri Domžalah.

Novo!!: France Marolt in Brdo pri Lukovici · Poglej več »

Denar

Vzorec slike izmišljene bančne kartice ATM (Automatic Teller Machine, slovensko bančni avtomat ali bankomat). Največji del svetovnega denarja obstaja le v obliki knjižnega denarja, ki se prenaša med finančnimi računalniki. Različne plastične kartice in druge naprave nudijo posameznim potrošnikom možnost, da takšen denar elektronsko nakažejo na svoje bančne račune in plačujejo iz njih brez uporabe gotovine. kralju Juriju III., v kontrastu z beračem, ki so mu odsekali noge in roke, v levem kotu. Denar je vsak predmet ali preverljiv zapis o sredstvih, ki je splošno sprejet kot plačilo za blago in storitve ter za poplačilo dolgov, na primer davkov, v določeni državi ali družbeno-ekonomskem kontekstu.

Novo!!: France Marolt in Denar · Poglej več »

Etnologija

Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.

Novo!!: France Marolt in Etnologija · Poglej več »

Etnomuzikologija

Etnomuzikologija je znanstveni študij glasbe v kontekstu kulture.

Novo!!: France Marolt in Etnomuzikologija · Poglej več »

Galicija

Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.

Novo!!: France Marolt in Galicija · Poglej več »

Gimnazija

Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).

Novo!!: France Marolt in Gimnazija · Poglej več »

Glasbena matica

Pevski zbor Glasbene Matice na Dunaju leta 1896 Glasbena matica (GM) je naziv slovenskih kulturnih društev, ki združujejo tako profesionalne kot amaterske glasbenike in si prizadevajo ohranjati in spodbujati slovensko glasbeno kulturo.

Novo!!: France Marolt in Glasbena matica · Poglej več »

Glasbenik

Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.

Novo!!: France Marolt in Glasbenik · Poglej več »

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Novo!!: France Marolt in Gradec · Poglej več »

Harmonija

Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.

Novo!!: France Marolt in Harmonija · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Novo!!: France Marolt in Italijani · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: France Marolt in Ljubljana · Poglej več »

Ljubljanski zvon

Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.

Novo!!: France Marolt in Ljubljanski zvon · Poglej več »

Ljudsko pesništvo

Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.

Novo!!: France Marolt in Ljudsko pesništvo · Poglej več »

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Novo!!: France Marolt in Maribor · Poglej več »

Matej Hubad

Matej Hubad, slovenski skladatelj, pianist, orglar, pevec in pedagog, * 28. avgust 1866, Povodje pri Skaručni, † 2. maj 1937, Ljubljana, Slovenija.

Novo!!: France Marolt in Matej Hubad · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: France Marolt in Matematika · Poglej več »

Matura

Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.

Novo!!: France Marolt in Matura · Poglej več »

Okupacija

Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.

Novo!!: France Marolt in Okupacija · Poglej več »

Organist

Organíst ali órglavec je glasbenik, ki igra na orgle.

Novo!!: France Marolt in Organist · Poglej več »

Pevski zbor

Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).

Novo!!: France Marolt in Pevski zbor · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: France Marolt in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Revija

Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.

Novo!!: France Marolt in Revija · Poglej več »

Skladatelj

Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.

Novo!!: France Marolt in Skladatelj · Poglej več »

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Novo!!: France Marolt in Slovenci · Poglej več »

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Novo!!: France Marolt in Soška fronta · Poglej več »

Sokol (društvo)

Prva javna telovadba slovenskega društva Sokol leta 1908 Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem, ki je s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol nastalo po zgledu češkega Sokola.

Novo!!: France Marolt in Sokol (društvo) · Poglej več »

Stanko Vurnik

Stanko Vurnik, slovenski umetnostni zgodovinar, etnolog in muzikolog, *11. april 1898 Šentvid pri Stični, † 25. marec 1932 Ljubljana.

Novo!!: France Marolt in Stanko Vurnik · Poglej več »

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Novo!!: France Marolt in Univerza v Ljubljani · Poglej več »

Zborovodja

Zborovodja je dirigent pevskega zbora.

Novo!!: France Marolt in Zborovodja · Poglej več »

Ziljska dolina

Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².

Novo!!: France Marolt in Ziljska dolina · Poglej več »

1891

1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Novo!!: France Marolt in 1891 · Poglej več »

1951

1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: France Marolt in 1951 · Poglej več »

21. junij

21.

Novo!!: France Marolt in 21. junij · Poglej več »

7. april

7.

Novo!!: France Marolt in 7. april · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »