Kazalo
50 odnosi: Andrej Gollmayer, Anton Martin Slomšek, Arabščina, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko primorje, Celovec, Duhovniško posvečenje, Dunaj, Filozofija, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Franc Ksaver Kutnar, Francoska revolucija, Gorica, Grabštanj, Grad Kroměříž, Gradec, Hebrejščina, Ignac Franc Zimmermann, Ilirsko kraljestvo, Innsbruck, Jakob Peregrin Paulič, Jožef Balant, Koroška (vojvodina), Koroški Slovenci, Kranjska, Krška škofija, Lavantinska škofija, Lvov, Marko Pernhart, Metropolit, Mohorjeva družba, Nadškof, Nadškofija Gorica, Papež Gregor XVI., Papež Leon XII., Primas, Revolucije leta 1848, Salzburška stolnica, Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov, Sirščina, Slovenci, Teolog, Tinje, Koroška, Tirolska, Trento, Univerza v Gradcu, 1781, 1854, 2. maj, 3. december.
- Avstrijski rimskokatoliški škofje
- Diplomiranci Univerze na Dunaju
- Koroški Slovenci
- Predavatelji na Univerzi v Gradcu
- Rojeni leta 1781
- Slovenski rimskokatoliški nadškofje
- Umrli leta 1854
Andrej Gollmayer
Andrej Gollmayer ali Gollmayr (italijansko Andreas Gollmayr) slovenski teolog, katoliški duhovnik, škof, prevajalec Svetega pisma, * 28. november 1797, Radovljica, † 17. marec 1883, Gorica.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Andrej Gollmayer
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Anton Martin Slomšek
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Arabščina
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko primorje
Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Avstrijsko primorje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Celovec
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Duhovniško posvečenje
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Dunaj
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Filozofija
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc Ksaver Kutnar
Franc Ksaver Kutnar, slovenski škof, * 26. oktober 1793, Šentvid pri Stični, † 8. marec 1846, Šentandraž v Labotski dolini.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Franc Ksaver Kutnar
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Francoska revolucija
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Gorica
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Grabštanj
Grad Kroměříž
Grad Kroměříž (češko Zámek Kroměříž ali Arcibiskupský zámek) je bil glavna rezidenca škofov in od leta 1777 nadškofov Olomouca.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Grad Kroměříž
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Gradec
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Hebrejščina
Ignac Franc Zimmermann
Ignac Franc Zimmermann, avstrijski škof, * 26. julij 1777, Slovenska Bistrica, † 28. september 1843, Šentandraž v Labotski dolini.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Ignac Franc Zimmermann
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Ilirsko kraljestvo
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Innsbruck
Jakob Peregrin Paulič
Jakob Peregrin Paulič, slovenski škof, * 27. april 1757, Žihpolje, † 4. januar 1827, Celovec.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Jakob Peregrin Paulič
Jožef Balant
Jožef Balant (tudi Walland), slovenski rimokatoliški duhovnik, goriški škof in nadškof ter metropolit ilirski, * 28. januar 1763, Nova vas pri Lescah, † 11. maj 1834, Gorica.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Jožef Balant
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Koroška (vojvodina)
Koroški Slovenci
Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Koroški Slovenci
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Kranjska
Krška škofija
Krška škofija (v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Koroška škofija, je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Krška škofija
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Lavantinska škofija
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Lvov
Marko Pernhart
Marko Pernhart (tudi Marko PernatMatična knjiga: Grafenstein Hs. 5 (Geburtsbuch 5, 1815-1835), str. 51., Markus Pernhart), prvi slovenski realistični krajinski slikar, * 6. julij 1824, Spodnje Medgorje (napačno: Zgornje Medgorje, Srednje Medgorje), danes občina Žrelec na avstrijskem Koroškem, † 30.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Marko Pernhart
Metropolit
Metropolit je škof rimskokatoliške ali pravoslavne Cerkve, ki mu je zaupano vodenje cerkvene pokrajine ali metropolije.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Metropolit
Mohorjeva družba
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Mohorjeva družba
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Nadškof
Nadškofija Gorica
Nadškofija Gorica je nadškofija Rimskokatoliške cerkve v Italiji, ki je bila ustanovljena 30.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Nadškofija Gorica
Papež Gregor XVI.
Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), redovnik benediktinski kalmaldulenec, kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Papež Gregor XVI.
Papež Leon XII.
Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Papež Leon XII.
Primas
Primas, (lat. primas; prvi, prvak) je v Rimskokatoliški cerkvi častni naslov nekaterih nadškofov (npr. v Toledu, Bragi, Armaghu oz. Dublinu, Pragi, Salzburgu, Gnieznu oz. Varšavi, Esztergomu, Lyonu oz. Reimsu, Utrechtu, Bragi ali Tarragoni itd.) ali najvidnejših škofov oziroma nadškofov v pokrajini ali državi (npr.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Primas
Revolucije leta 1848
Prusije, Berlinu Revolucije leta 1848 so bile povezane revolucije, ki jih pogojno imenujemo tudi meščanske ali nacionalne revolucije (»pomlad narodov«), saj je do njih prišlo predvsem zaradi zahtev gospodarsko vse močnejšega meščanstva po političnih pravicah, hkrati pa so številni narodi takrat oblikovali svoje nacionalne programe.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Revolucije leta 1848
Salzburška stolnica
Salzburška stolnica (nemško Salzburger Dom) je stolnica rimskokatoliške Salzburške nadškofije in s tem metropolitanska cerkev cerkvene province Salzburg; posvečena je sv.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Salzburška stolnica
Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov
Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov. Imena škofij so zapisana v današnji obliki.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Seznam slovenskih rimskokatoliških škofov
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Sirščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Franc Ksaver Lušin in Slovenci
Teolog
Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja s preučevanjem teologije.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Teolog
Tinje, Koroška
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja in sv. Valentina Tinje (nemško Tainach) so gručasta vas, sedež nekdanje istoimenske politične občine, župnije in dekanije na vzhodnem robu Celovškega polja na dvojezičnem območju Avstrijske južne Koroške, 15 km vzhodno od Celovca v občini Velikovec.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Tinje, Koroška
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Franc Ksaver Lušin in Tirolska
Trento
Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Trento
Univerza v Gradcu
Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.
Poglej Franc Ksaver Lušin in Univerza v Gradcu
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Franc Ksaver Lušin in 1781
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Franc Ksaver Lušin in 1854
2. maj
2.
Poglej Franc Ksaver Lušin in 2. maj
3. december
3.
Poglej Franc Ksaver Lušin in 3. december
Glej tudi
Avstrijski rimskokatoliški škofje
Diplomiranci Univerze na Dunaju
Koroški Slovenci
Predavatelji na Univerzi v Gradcu
Rojeni leta 1781
Slovenski rimskokatoliški nadškofje
Umrli leta 1854
Prav tako znan kot Franz Luschin, Franz X. Luschin, Franz Xaver Luschin, Franz Xavier Luschin.