Hitreje kot brskalnik!
64 odnosi: Alegorija, Avtobiografija, Četrtna skupnost Trnovo, Črtica (književnost), Bizantinsko cesarstvo, Bogoslovno semenišče Ljubljana, Bohinj, Boji, Doslovče, Dramatika, Družbeni roman, Družina, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Ecce homo, Finžgarjeva nagrada, Finžgarjeva rojstna hiša, Gimnazija, Gospod Hudournik, Gradaščica, Idilični ep, Idrija, Jesenice, Kmečka povest, Kočevje, Kolezija, Kronika, Ljubljana, Makalonca, Matura, Mladika (razločitev), Muzej, Na Gosposvetskem polju, Naša kri, Novela (književnost), Osnovna šola, Pesništvo, Pisatelj, Pod svobodnim soncem, Polom, Pot kulturne dediščine, Potopis, Povest, Prevajalec, Pripovedka, Prva svetovna vojna, Radovljica, Sama, Seznam častnih meščanov Ljubljane, Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ..., Seznam slovenskih pisateljev, Slovani, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenska književnost, Sora, Medvode, Stol, Karavanke, Trilogija, Veriga, Zgodovinski roman, 1871, 1962, 2. junij, 9. februar. Razširi indeks (14 več) »
Alegorija
Alegorija je lik (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojemljivi podobi.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Alegorija · Poglej več »
Avtobiografija
Avtobiografija (iz grščine: αὐτός-autos sebe + βίος-bios življenje + γράφειν-graphein pisati) je življenjepis izpod peresa osebe same oz.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Avtobiografija · Poglej več »
Četrtna skupnost Trnovo
Četrtna skupnost Trnovo Trnovska cerkev Krakovski vrtovi Četrtna skupnost Trnòvo je ožja enota Mestne občine Ljubljana, jugozahodno od ljubljanskega gradu, ob levem bregu Ljubljanice.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Četrtna skupnost Trnovo · Poglej več »
Črtica (književnost)
Razvoj oblik kratke proze na Slovenskem Črtica je v književnosti modernistična oblika zelo kratke pripovedi, ki pripoveduje o enem samem dogodku ali drobnem doživetju.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Črtica (književnost) · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bogoslovno semenišče Ljubljana
Ljubljansko bogoslovno semenišče Bogoslovno semenišče Ljubljana (latinsko ime Collegium Carolinum Labacense; dobesedno: Ljubljanski karolinski kolegij) je bilo uradno ustanovljeno leta 1717, ko so v Semeniški palači pričeli stanovati prvi bogoslovci.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Bogoslovno semenišče Ljubljana · Poglej več »
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Bohinj · Poglej več »
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Boji · Poglej več »
Doslovče
Rojstna hiša F.S.Finžgarja Doslovče so vas v Občini Žirovnica Doslovče so rojstni kraj slovenskega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Doslovče · Poglej več »
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Dramatika · Poglej več »
Družbeni roman
Delavski roman (tudi proletarski, socialni roman) je žanr proletarske književnosti, ki je oprta na ideje oktobrske revolucije in komunizma.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Družbeni roman · Poglej več »
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Družina · Poglej več »
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Duhovniško posvečenje · Poglej več »
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Duhovnik · Poglej več »
Ecce homo
Jörg Breu starejši: ''Ecce homo (Predstavitev Gospoda)'', Melker oltar, 1502 Z znamenjem Ecce homo (klasična izgovorjava, tudi Zasmehovanje Kristusa) po Janezovem evangeliju rimski guverner Judeje Poncij Pilat predstavlja ljudstvu mučenega ujetnika Jezusa iz Nazareta, oblečenega v škrlatno haljo in okronanega s trnovo krono, ker ni našel na njem nobene krivde.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Ecce homo · Poglej več »
Finžgarjeva nagrada
Finžgarjevo nagrado je ustanovila Nova založba ob pisateljevi 70-letnici.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Finžgarjeva nagrada · Poglej več »
Finžgarjeva rojstna hiša
Finžgarjeva rojstna hiša (po domače Pri Dolencu) v Doslovčah je muzej o pisateljevem delu in življenju ter muzej gradbene in bivalne kulture kajžarske družine konec 19.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Finžgarjeva rojstna hiša · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Gimnazija · Poglej več »
Gospod Hudournik
Gospod Hudournik je povest slovenskega pisatelja Frana Saleškega Finžgarja.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Gospod Hudournik · Poglej več »
Gradaščica
Gradáščica je reka v osrednji Sloveniji, levi pritok Ljubljanice.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Gradaščica · Poglej več »
Idilični ep
Idilični ep (grš. ειδιλλιoν, eidillion, sličica) prikazuje »mali svet« tihega domačega življenja kot nasprotje krvavim bojem junaškega in viteškega epa.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Idilični ep · Poglej več »
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Idrija · Poglej več »
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Jesenice · Poglej več »
Kmečka povest
Kmečka povest (za krajše tekste tudi vaška zgodba, za daljše pa kmečki roman) je eden najobsežnejših žanrov v slovenski pripovedni tradiciji.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Kmečka povest · Poglej več »
Kočevje
Kočevska gimnazija Kočevje (Gottschee;Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 36. Göttscheab ali Gətscheab v lokalnem kočevariškem narečju; Cocevie) je mesto v Sloveniji z dobrimi 8.000 prebivalci (skupaj z okoliškimi naselji, s katerimi tvori sklenjeno urbano poselitveno celoto, še najmanj 3000 več), središče istoimenske občine in upravne enote.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Kočevje · Poglej več »
Kolezija
Kolezija je ljubljanska mestna četrt ob potoku Gradaščica.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Kolezija · Poglej več »
Kronika
Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Kronika · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Ljubljana · Poglej več »
Makalonca
Makalonca je pravljica z mednarodnim motivom, ki jo je pisatelj Fran Saleški Finžgar slišal v rani mladosti med čredniki in pastirji v planinah in jo 1944 zapisal.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Makalonca · Poglej več »
Matura
Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Matura · Poglej več »
Mladika (razločitev)
Mladika je lahko ime publikacij.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Mladika (razločitev) · Poglej več »
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Muzej · Poglej več »
Na Gosposvetskem polju
Na Gosposvetskem polju je drama Frana Saleškega Finžgarja.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Na Gosposvetskem polju · Poglej več »
Naša kri
Naša kri je drama, ki jo je Fran Saleški Finžgar napisal leta 1912.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Naša kri · Poglej več »
Novela (književnost)
Novéla je pripovednoprozna vrsta, poimenovana po italijanskem izrazu za novo.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Novela (književnost) · Poglej več »
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Osnovna šola · Poglej več »
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Pesništvo · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Pisatelj · Poglej več »
Pod svobodnim soncem
Pod svobodnim soncem je slovenski zgodovinski roman, ki ga je napisal slovenski pisatelj Fran Saleški Finžgar.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Pod svobodnim soncem · Poglej več »
Polom
Polom je naselje v občini Kočevje, ki leži v Polomskem podolju.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Polom · Poglej več »
Pot kulturne dediščine
Doprsni kip Franceta Prešerna v Vrbi. Kip je bil odkrit leta 2000 in je delo kiparja Vasje Ulricha. Rojstna hiša Matije Čopa v Žirovnici Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah Rojstna hiša Franceta Prešerna v Vrbi Pot kulturne dediščine je pohodniška pešpot, ki poteka po vaseh v Občini Žirovnica, kjer stojijo rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna, Franceta Prešerna ter čebelnjak Antona Janše.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Pot kulturne dediščine · Poglej več »
Potopis
Potopis je popis potovanja pisca, ki je z osebnimi doživetji in deloma poetičnim prikazovanjem že od nekdaj priljubljen kot nenavadno poročilo o daljnih deželah in ljudstvih.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Potopis · Poglej več »
Povest
Prva izdaja povesti ''Sreča v nesreči'' iz leta 1836 Povest je daljše (srednje dolgo), večinoma prozno literarno delo, ki je umetniško manj pomembno.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Povest · Poglej več »
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Prevajalec · Poglej več »
Pripovedka
Pripovedka je zgodba, ki se je razvila iz bajke in pripoveduje o čudovitih dogodkih.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Pripovedka · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Radovljica · Poglej več »
Sama
Povest Sama avtorja Frana S. Finžgarja je bila prvič objavljena leta 1912 v reviji Dom in svet, leta 1927 pa je izšla še v knjižni obliki pri Novi založbi v Ljubljani.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Sama · Poglej več »
Seznam častnih meščanov Ljubljane
Antonu Codelliju Levu Bilinskemu Seznam častnih meščanov Ljubljane, priznanje podeljuje Mestni svet Mestne občine Ljubljana.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Seznam častnih meščanov Ljubljane · Poglej več »
Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Seznam rednih, izrednih, dopisnih in častnih članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Legenda: brez zvezdic: redni člani * izredni (pred 1993 dopisni) člani **(zunanji) dopisni člani ***častni člani (ki niso bili obenem redni člani) † pokojni člani.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Slovani · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Slovenci · Poglej več »
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I. za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma - 1. za zgodovinske: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija in 2. za družbene vede: filozofija, psihologija, pravo, sociologija, ekonomija) II.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Slovenska književnost · Poglej več »
Sora, Medvode
Sora je naselje v Občini Medvode.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Sora, Medvode · Poglej več »
Stol, Karavanke
Stòl (tudi Veliki Stol, nemško Hochstuhl) je gora, ki z 2236 metri predstavlja najvišji vrh Karavank.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Stol, Karavanke · Poglej več »
Trilogija
Trilogija je umetniško delo iz treh delov; npr.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Trilogija · Poglej več »
Veriga
Navita kovinska veriga Veriga je serijski sklop povezanih kosov, imenovanih členi, ki so običajno narejeni iz kovine, s splošnim značajem, podobnim lastnostim vrvi, saj je prožna in ukrivljena pri stiskanju, vendar linearna, toga in nosilna pri napetosti.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Veriga · Poglej več »
Zgodovinski roman
Zgodovinski roman je daljša pripovedna proza z zgodovinsko snovjo.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in Zgodovinski roman · Poglej več »
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in 1871 · Poglej več »
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in 1962 · Poglej več »
2. junij
2.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in 2. junij · Poglej več »
9. februar
9.
Novo!!: Fran Saleški Finžgar in 9. februar · Poglej več »
