Kazalo
16 odnosi: Aritmetična sredina, Cesàrova enačba, Divergentna vrsta, Italija, Italijani, Liège, Limita, Matematika, Neapelj, Vrsta (matematika), Vsota, Zaporedje, 12. marec, 12. september, 1859, 1906.
- Diplomiranci Univerze v Rimu La Sapienza
- Italijanski matematiki v 19. stoletju
- Italijanski matematiki v 20. stoletju
- Predavatelji na Univerzi v Palermu
- Predavatelji na Univerzi v Rimu
Aritmetična sredina
Aritmétična sredína ali povpréčje oz.
Poglej Ernesto Cesàro in Aritmetična sredina
Cesàrova enačba
Cesàrova enačba za ravninske krivulje povezuje ukrivljenost (\kappa) z dolžino loka (s). Imenuje se po Ernestu Cesàru.
Poglej Ernesto Cesàro in Cesàrova enačba
Divergentna vrsta
Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.
Poglej Ernesto Cesàro in Divergentna vrsta
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Ernesto Cesàro in Italija
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Ernesto Cesàro in Italijani
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Ernesto Cesàro in Liège
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Poglej Ernesto Cesàro in Limita
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Ernesto Cesàro in Matematika
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Ernesto Cesàro in Neapelj
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Poglej Ernesto Cesàro in Vrsta (matematika)
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej Ernesto Cesàro in Vsota
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Ernesto Cesàro in Zaporedje
12. marec
12.
Poglej Ernesto Cesàro in 12. marec
12. september
12.
Poglej Ernesto Cesàro in 12. september
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ernesto Cesàro in 1859
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ernesto Cesàro in 1906