Kazalo
33 odnosi: Deltoid, Dualni polieder, Dvodelni graf, Enakokraki trikotnik, Giro podaljšana kvadratna piramida, Hamiltonova pot, Johnsonovo telo, Kvadrat (geometrija), Maastricht, Osemkotnik, Petkotnik, Podaljšana kvadratna piramida, Podaljšana tristrana bipiramida, Polieder, Pravilni polieder, Pravokotnik, Rombski dodekaeder, Sedemkotnik, Sedemstrana prizma, Spektralna teorija grafov, Stopnja grafa, Stranska ploskev, Teselacija, Thomas Penyngton Kirkman, Točka (teorija grafov), Topologija, Trikotnik, Tristrana bipiramida, Tristrana kupola, Trojno izginjajoč ikozaeder, Trojno povečana tristrana prizma, Uniformni polieder, 9 (število).
- Poliedri
Deltoid
Deltoid Deltoíd je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ima dva para sosednjih skladnih stranic (ne smemo ga zamešati s paralelogramom, ki ima dva para nasprotnih skladnih stranic).
Poglej Eneaeder in Deltoid
Dualni polieder
stranskih ploskev. ''dvojna rektifikacija''. Keplerjevega dela ''Ubranost sveta'' (''Harmonices Mundi'') (1619) Dualni polieder je v geometriji eden izmed para poliedrov, katerega oglišča enega odgovarjajo stranskim ploskvam drugega.
Poglej Eneaeder in Dualni polieder
Dvodelni graf
Zgled dvodelnega grafa. Dvodelni graf (tudi bipartitni graf ali bigraf) je v teoriji grafov graf, ki se mu lahko točke razdeli v dve disjunktni množici U \, in V \, tako, da vsaka povezava povezuje točko iz množice U \, s točko v množici V \, (tudi obratno velja: vsaka povezava povezuje tudi točko iz V \, s točko v U \).
Poglej Eneaeder in Dvodelni graf
Enakokraki trikotnik
Enakokraki trikotnik Enakokráki trikótnik je trikotnik, pri katerem sta dve stranici enako dolgi (skladni).
Poglej Eneaeder in Enakokraki trikotnik
Giro podaljšana kvadratna piramida
Giro podaljšana kvadratna piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J10).
Poglej Eneaeder in Giro podaljšana kvadratna piramida
Hamiltonova pot
Petersenov graf vsebuje Hamiltonovo pot, nima pa Hamiltonovega cikla Ljubljanski graf je Hamiltonov graf Hamiltonova pot je v teoriji grafov pot v neusmerjenem grafu, ki gre skozi vsako točko na grafu točno enkrat.
Poglej Eneaeder in Hamiltonova pot
Johnsonovo telo
Podaljšana kvadratna girobikupola (''J''37) je Johnsonovo telo 24-imi enakostraničnimi trikotniki ni Johnsonovo telo, ker ni konveksno (to je v resnici stelacija, ki je edino možno za oktaeder.) diedrske kote.) Johnsonovo telo je strogo konveksni polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki pa niso uniformni.
Poglej Eneaeder in Johnsonovo telo
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Eneaeder in Kvadrat (geometrija)
Maastricht
Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.
Poglej Eneaeder in Maastricht
Osemkotnik
Pravilni osemkotnik Nepravilni osemkotnik Vbočeni osemkotnik Ósemkótnik ali s tujko óktagon (starogrško octogōnos S_.
Poglej Eneaeder in Osemkotnik
Petkotnik
Pravilni petkotnik Petkótnik ali peterokótnik (starogrško pentagon) je v ravninski geometriji mnogokotnik s petimi stranicami, petimi oglišči in petimi notranjimi koti.
Poglej Eneaeder in Petkotnik
Podaljšana kvadratna piramida
Podaljšana kvadratna piramida je eno izmed Johnsonovih teles (J8).
Poglej Eneaeder in Podaljšana kvadratna piramida
Podaljšana tristrana bipiramida
Podaljšana tristrana bipiramida je eno izmed Johnsonovih teles (J14).
Poglej Eneaeder in Podaljšana tristrana bipiramida
Polieder
Poliéder je trirazsežno geometrijsko telo, ki je omejeno z mnogokotniki.
Poglej Eneaeder in Polieder
Pravilni polieder
Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.
Poglej Eneaeder in Pravilni polieder
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Eneaeder in Pravokotnik
Rombski dodekaeder
Rombski dodekaeder je v geometriji konveksni polieder z 12-imi skladnimi rombskimi stranskimi ploskvami.
Poglej Eneaeder in Rombski dodekaeder
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Eneaeder in Sedemkotnik
Sedemstrana prizma
Sedemstrana prizma je peta od neskončne množice konveksnih prizem.
Poglej Eneaeder in Sedemstrana prizma
Spektralna teorija grafov
Spektralna teorija grafov je veja teorije grafov.
Poglej Eneaeder in Spektralna teorija grafov
Stopnja grafa
točkah. Prikazan je tudi graf s stopnjo 0. Stopnja (tudi valenca grafa) (oznaka \deg (v)\) točke je v teoriji grafov število povezav, ki so vezane na točko.
Poglej Eneaeder in Stopnja grafa
Stranska ploskev
Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.
Poglej Eneaeder in Stranska ploskev
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Eneaeder in Teselacija
Thomas Penyngton Kirkman
Thomas Penyngton Kirkman, angleški matematik, * 31. marec 1806, Bolton pri Manchestru, Anglija, † 4. februar 1895, Bowdon pri Manchestru.
Poglej Eneaeder in Thomas Penyngton Kirkman
Točka (teorija grafov)
Tóčka (vozlíšče ali vôzel) je v teoriji grafov osnovna enota, iz katere so sestavljeni grafi.
Poglej Eneaeder in Točka (teorija grafov)
Topologija
Topologíja je red čiste matematike oziroma geometrije, to pa obravnava samo tiste lastnosti množice, ki ohranjajo vsako obrnljivo, v obe smeri zvezno preoblikovanje te množice. Takim lastnostim rečemo topološke lastnosti.
Poglej Eneaeder in Topologija
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Eneaeder in Trikotnik
Tristrana bipiramida
Tristrana bipiramida (tudi dipiramida) je v geometriji prva v neskončni množici bipiramid s tranzitivnimi stranskimi ploskvami.
Poglej Eneaeder in Tristrana bipiramida
Tristrana kupola
Tristrana kupola je eno izmed Johnsonovih teles (J3).
Poglej Eneaeder in Tristrana kupola
Trojno izginjajoč ikozaeder
Trojno izginjajoč ikozaeder je eno izmed Johnsonovih teles (J63).
Poglej Eneaeder in Trojno izginjajoč ikozaeder
Trojno povečana tristrana prizma
Trojno povečana tristrana prizma je eno izmed Johnsonovih teles (J51).
Poglej Eneaeder in Trojno povečana tristrana prizma
Uniformni polieder
Uniformni polieder je polieder, ki ima za stranske ploskve pravilne mnogokotnike, ki so prehodni na svojih ogliščih (to pomeni, da obstaja togi premik (izometrija) za preslikavo poljubnega oglišča v drugega).
Poglej Eneaeder in Uniformni polieder
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Poglej Eneaeder in 9 (število)