Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Državni simboli Slovenije

Index Državni simboli Slovenije

Zastava Slovenije Državni simboli Slovenije so simboli, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini za predstavitev slovenskega naroda in njegovih ljudi.

Kazalo

  1. 27 odnosi: Človeška ribica, Črni panter (simbol), Druga svetovna vojna, Endemit, France Prešeren, Geografija Slovenije, Grb Slovenije, Ivan Grohar, Karantanija, Knežji kamen, Kozolec, Kranjska, Kranjska čebela, Kranjski grb, Lipa, Lipicanec, Primož Trubar, Sejalec, Slovenija, Slovenska marka, Srednji vek, Triglav, Vojvodski prestol, Zastava Slovenije, Zdravljica, Zgodovina Slovenije, Zlatorog (pripovedka).

Človeška ribica

Človéška ríbica, tudi močeríl ali próteus (znanstveno ime Proteus anguinus) je dvoživka, ki živi v podzemnih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v Italiji, preko južne Slovenije in jugozahodne Hrvaške do reke Trebišnjice v Hercegovini.

Poglej Državni simboli Slovenije in Človeška ribica

Črni panter (simbol)

Črni panter Čŕni pánter, med laiki pogosto imenovan »karantanski panter«, je heraldični panter črne barve, prvič izpričan v 12.

Poglej Državni simboli Slovenije in Črni panter (simbol)

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Državni simboli Slovenije in Druga svetovna vojna

Endemit

Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).

Poglej Državni simboli Slovenije in Endemit

France Prešeren

France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.

Poglej Državni simboli Slovenije in France Prešeren

Geografija Slovenije

Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.

Poglej Državni simboli Slovenije in Geografija Slovenije

Grb Slovenije

Grb Republike Slovenije Grb Republike Slovenije ima obliko ščita.

Poglej Državni simboli Slovenije in Grb Slovenije

Ivan Grohar

Ivan Grohar, slovenski slikar, * 15. junij 1867, Spodnja Sorica, † 19. april 1911, Ljubljana.

Poglej Državni simboli Slovenije in Ivan Grohar

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Državni simboli Slovenije in Karantanija

Knežji kamen

Knežji kamen Marka Pernharta) Knéžji kámen je obrnjen spodnji del rimskega stebra.

Poglej Državni simboli Slovenije in Knežji kamen

Kozolec

Motniku, Tuhinjska dolina Kozólec je po navadi lesena, s strani odprta stavba za sušenje žita in trave, značilna za slovensko podeželje in arhitekturo.

Poglej Državni simboli Slovenije in Kozolec

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Državni simboli Slovenije in Kranjska

Kranjska čebela

Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je pasma medonosne čebele (Apis mellifera), ki je avtohtona na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska (Slovenija).

Poglej Državni simboli Slovenije in Kranjska čebela

Kranjski grb

grb vojvodine Kranjske, spremenjen in dopolnjen po letu 1463 Kranjski grb je grb zgodovinske pokrajine Kranjske, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.

Poglej Državni simboli Slovenije in Kranjski grb

Lipa

Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.

Poglej Državni simboli Slovenije in Lipa

Lipicanec

Lipicánec je slovenska avtohtona pasma, vzrejena v Lipici.

Poglej Državni simboli Slovenije in Lipicanec

Primož Trubar

Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).

Poglej Državni simboli Slovenije in Primož Trubar

Sejalec

Sejalec je impresionistična slika, njen avtor je Ivan Grohar.

Poglej Državni simboli Slovenije in Sejalec

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Državni simboli Slovenije in Slovenija

Slovenska marka

Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.

Poglej Državni simboli Slovenije in Slovenska marka

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Državni simboli Slovenije in Srednji vek

Triglav

Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.

Poglej Državni simboli Slovenije in Triglav

Vojvodski prestol

Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju Vojvodski prestol je kamniti prestol z dvema sedežema.

Poglej Državni simboli Slovenije in Vojvodski prestol

Zastava Slovenije

Zastava Republike Slovenije Plapolajoča zastava Slovenska narodna zastava Državna in pomorska zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije.

Poglej Državni simboli Slovenije in Zastava Slovenije

Zdravljica

bohoričici iz leta 1844.Zdravljíca je pesem, ki jo je romantični slovenski pesnik France Prešeren (1800–1849) po navdihu gesla francoske revolucije Liberté, égalité, fraternité, s katerim se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani, v prvi različici napisal novembra leta 1844.

Poglej Državni simboli Slovenije in Zdravljica

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Državni simboli Slovenije in Zgodovina Slovenije

Zlatorog (pripovedka)

Zlatorog, slovenski prevod, 1886 Zlatorog je slovenska ljudska pripovedka.

Poglej Državni simboli Slovenije in Zlatorog (pripovedka)