Hitreje kot brskalnik!
42 odnosi: Ščit (heraldika), Štajerska (vojvodina), Štajerska (zvezna dežela), Železna županija, Branko Simčič, Celjski grofje, Dravska banovina, Emblem, Goriška (grofija), Grb, Grbi jugoslovanskih socialističnih republik, Heraldika, Hrvaška, Ilirizem, Istra, Istrska županija, Jugoslavija, Koroška (vojvodina), Kraljevina Italija, Kraljevina Jugoslavija, Kranjska, Kranjski grb, Križ, Krona, Lev, Lipa, Marko Pogačnik (kipar), Motiv (likovna umetnost), Orel, Prva svetovna vojna, Rdeča zvezda, Slovenija, Slovenska marka, Slovenske dežele, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Socialistična republika Slovenija, Socializem, Triglav, Trst, Turški vpadi, Zala (županija), Zvezna dežela Avstrije.
Ščit (heraldika)
V heraldiki je ščit ključni del navadnega ali celovitega grba.
Novo!!: Grb Slovenije in Ščit (heraldika) · Poglej več »
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Novo!!: Grb Slovenije in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Novo!!: Grb Slovenije in Štajerska (zvezna dežela) · Poglej več »
Železna županija
Železna županija (Vas megye, Eisenburg) je županija na zahodu Madžarske.
Novo!!: Grb Slovenije in Železna županija · Poglej več »
Branko Simčič
Grb SR Slovenije Branko Simčič, slovenski arhitekt, urbanist in umetnik, * 16. avgust 1912, Trst, Avstro-Ogrska, † 2011.
Novo!!: Grb Slovenije in Branko Simčič · Poglej več »
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Novo!!: Grb Slovenije in Celjski grofje · Poglej več »
Dravska banovina
Dravska banovina Drávska banovína je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije.
Novo!!: Grb Slovenije in Dravska banovina · Poglej več »
Emblem
''Candide et syncer'' Emblem je likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost ali idejoSSKJ ali emblem je abstraktna ali reprezentativna slikovna podoba, ki predstavlja zamisel, kot moralno resnico ali alegorijo ali osebo, kot kralja ali svetnika.
Novo!!: Grb Slovenije in Emblem · Poglej več »
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Grb Slovenije in Goriška (grofija) · Poglej več »
Grb
Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji osebno, nespremenljivo in trajno znamenje.
Novo!!: Grb Slovenije in Grb · Poglej več »
Grbi jugoslovanskih socialističnih republik
Grbe socialističnih republik SFRJ so določile republike same.
Novo!!: Grb Slovenije in Grbi jugoslovanskih socialističnih republik · Poglej več »
Heraldika
thumb Heráldika (ali grboslovje) je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje grbe.
Novo!!: Grb Slovenije in Heraldika · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Grb Slovenije in Hrvaška · Poglej več »
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Novo!!: Grb Slovenije in Ilirizem · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Grb Slovenije in Istra · Poglej več »
Istrska županija
Istrska županija (hrvaško Istarska župánija) je najzahodnejša županija Hrvaške, ki obsega večji del površine polotoka Istra (2820 od 3160 km²) in ima okoli 200.000 prebivalcev (195.237 po popisu 2021; 2011 še 208.055).
Novo!!: Grb Slovenije in Istrska županija · Poglej več »
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Novo!!: Grb Slovenije in Jugoslavija · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Grb Slovenije in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Grb Slovenije in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novo!!: Grb Slovenije in Kraljevina Jugoslavija · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Grb Slovenije in Kranjska · Poglej več »
Kranjski grb
grb vojvodine Kranjske, spremenjen in dopolnjen po letu 1463 Kranjski grb je grb zgodovinske pokrajine Kranjske, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.
Novo!!: Grb Slovenije in Kranjski grb · Poglej več »
Križ
Grški križ (vsi kraki enake dolžine) nad saltirjem; križ, katerega okončine so poševne Križ je geometrični lik, sestavljen iz dveh sekajočih črt ali ploskev.
Novo!!: Grb Slovenije in Križ · Poglej več »
Krona
Krona ima več pomenov.
Novo!!: Grb Slovenije in Krona · Poglej več »
Lev
Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.
Novo!!: Grb Slovenije in Lev · Poglej več »
Lipa
Lípa (znanstveno ime Tilia) je rod dreves z mehkim lesom in z listi srčaste oblike.
Novo!!: Grb Slovenije in Lipa · Poglej več »
Marko Pogačnik (kipar)
Marko Pogačnik, slovenski kipar, * 11. avgust 1944, Kranj.
Novo!!: Grb Slovenije in Marko Pogačnik (kipar) · Poglej več »
Motiv (likovna umetnost)
V umetnosti in ikonografiji je motiv element podobe.
Novo!!: Grb Slovenije in Motiv (likovna umetnost) · Poglej več »
Orel
Orli (znanstveno ime Aquila) so rod ujed iz družine kraguljev (Accipitridae), v katerega uvrščamo 11 vrst.
Novo!!: Grb Slovenije in Orel · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Grb Slovenije in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rdeča zvezda
kladivo s srpom, del bivše sovjetske zastave Jugoslovanska zastava Zastava Paname Zastava Nove Zelandije Zastava Kalifornije Trgovska veriga Macy's Rdeča (peterokraka) zvezda je pomemben ideološki in verski simbol, ki se je in se še uporablja na različnih področjih: državni emblemi, zastave, spomeniki in blagovni znaki.
Novo!!: Grb Slovenije in Rdeča zvezda · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Grb Slovenije in Slovenija · Poglej več »
Slovenska marka
Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.
Novo!!: Grb Slovenije in Slovenska marka · Poglej več »
Slovenske dežele
Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.
Novo!!: Grb Slovenije in Slovenske dežele · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Grb Slovenije in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Socialistična republika Slovenija
Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Novo!!: Grb Slovenije in Socialistična republika Slovenija · Poglej več »
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Novo!!: Grb Slovenije in Socializem · Poglej več »
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Novo!!: Grb Slovenije in Triglav · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Grb Slovenije in Trst · Poglej več »
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Novo!!: Grb Slovenije in Turški vpadi · Poglej več »
Zala (županija)
Županija Zala ali Zalska županija (Zala megye) je madžarska županija na zahodu Madžarske.
Novo!!: Grb Slovenije in Zala (županija) · Poglej več »
Zvezna dežela Avstrije
Republika Avstrija Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel.
Novo!!: Grb Slovenije in Zvezna dežela Avstrije · Poglej več »
Preusmerja sem:
Grb Republike Slovenije, Slovenski grb.
