Kazalo
23 odnosi: Armenci, Şanlıurfa, Bazalt, Diyarbakır, Diyarbakır (provinca), Hevselski vrtovi, Huriti, Kitajski zid, Konstancij II., Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Kurdi, Mardin, Medijci, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Osmansko cesarstvo, Romeji, Sasanidsko cesarstvo, Starorimska civilizacija, Trdnjava, Turčija, Turščina, Unescova svetovna dediščina.
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Armenci
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Şanlıurfa
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Bazalt
Diyarbakır
Diyarbakır (kurdsko Amed)Gunter, Michael M. (2010).
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Diyarbakır
Diyarbakır (provinca)
Provinca Diyarbakır je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Diyarbakır (provinca)
Hevselski vrtovi
Hevselski vrtovi (turško Hevsel Bahçeleri) so sedemsto hektarjev obdelanih rodovitnih zemljišč med trdnjavo Diyarbakır in reko Tigris v jugovzhodni Anatoliji, Turčija.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Hevselski vrtovi
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Huriti
Kitajski zid
Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Kitajski zid
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Konstancij II.
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Konstantinopel
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Konstantinopelsko obzidje
Kurdi
Kúrdi so Iranski narod, ki po nekaterih virih šteje okoli 25 milijonov prebivalcev, večinoma v Iraku, Iranu, Turčiji in Siriji.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Kurdi
Mardin
Mardin (kurdsko Mêrdîn, sirsko ܡܶܪܕܺܝܢ, osmansko arabsko ماردين, armensko Մարդին) je mesto v jugovzhodni Turčiji ob meji s Sirijo in upravno središče Province Mardin.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Mardin
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Medijci
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Osmansko cesarstvo
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Romeji
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Sasanidsko cesarstvo
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Starorimska civilizacija
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Trdnjava
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Turščina
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Diyarbakırska trdnjava in Unescova svetovna dediščina